| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPOSLOVANJE ZA DOLOČEN ČAS
Peter Peternel, 2009, diplomsko delo

Opis: Tako v svetu kot tudi v Sloveniji se čedalje pogosteje uporabljajo nestandardne oblike zaposlovanja, med katerimi je daleč v ospredju zaposlovanje za določen čas. V diplomskem delu se dotaknem ene izmed najbolj pogosto uporabljenih oblik fleksibilnega zaposlovanja, zaposlovanja za določen čas. Ob tem pa se pojavlja bistveno vprašanje ali je to vrstno zaposlovanje potrebno v tako veliki meri in ali ne gre v večini primerov za zlorabljen institut, ki je premalokrat odkrit in posledično premalokrat sankcioniran? Problem nastane pri slednjem. Imamo predpise, zakone in pogodbe, ki natančno določajo in opredeljujejo kdaj, zakaj in pod kakšnimi pogoji pogodba o zaposlitvi za določen čas. Imamo predpisane sankcije za kršitelje, pa vendar je pogodba sklenjena za določen čas postala stalnica v zaposlovanju. Mehanizem nadzora in ukrepanja pa je kot kaže tukaj odpovedal. Povsem jasno je, da je institut zaposlovanja za določen čas predvsem oblika, ki koristi delodajalcu in ima vse prej kot pozitiven vpliv na zaposlene. Z uporabo zaposlovanja za določen čas se sicer povečuje število zaposlenih, vendar to vsekakor ni v korist zaposlenih. V večini primerov gre za nestabilna delovna mesta z manjšo socialno in pravno varnostjo. In nenazadnje kako se izogniti zaposlovanju za določen čas med zaposlenimi v gospodarstvu, če gre za obliko zaposlovanja, ki je najpogosteje uporabljena in zlorabljena tudi v javnem sektorju, kljub temu, da je zakon na temu področju jasen in nedvoumen. Kako zmanjšati zaposlovanje za določen čas v privatnem sektorju, če ga tako nepremišljeno in številčno uporabljajo tisti, ki so zakone napisali?
Ključne besede: ZAPOSLOVANJE ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS ZAKON FLEKSIBILNO ZAPOSLOVANJE DELAVEC DELODAJALEC
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2114; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (662,63 KB)

2.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 5371; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
POSLEDICE SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA MLADIH ZA DOLOČEN ČAS
Gordana Rajić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Naraščanje fleksibilnosti trga dela je povezano s pojavom fleksibilnih oblik zaposlovanja. Slednje predstavlja način prilagajanja tržnim razmeram. Fleksibilne oblike zaposlovanja opredelimo kot zaposlitve, ki niso resne. Delodajalci se z vidika stroge delovne zakonodaje in administrativnih postopkov raje odločajo za fleksibilnejše oblike zaposlovanja. Uporaba fleksibilnih oblik zaposlovanja se med državami razlikuje, kar je povezano z močno vlogo sindikatov v posamezni državi ter s prepričanjem delavcev, da so atipične oblike zaposlovanja »slabe«. Vzroki za povečan obseg fleksibilnih oblik zaposlovanja so različni. Delodajalci vzpodbujajo fleksibilizacijo trga, saj le-ta omogoča hitrejše prilagajanje konkurenčnemu okolju. Primer tega je odprava stroškov, povezanih z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Nekatere oblike fleksibilnega zaposlovanja pa vzpodbujajo sami zaposleni. Slednje je ugodno predvsem z vidika usklajevanja poslovnega in družinskega življenja. Konvencija MOD in Direktive EU poudarjajo pomen zagotavljanja boljših delovnih in življenjskih pogojev s pospeševanjem fleksibilizacije trga dela, ob upoštevanju strukturnih sprememb trga in pogojev visoke brezposelnosti. Pri tem je potrebno upoštevati interese delodajalca in zaposlenega. Temeljni mednarodni standard, vezan na fleksibilne oblike zaposlovanja, uveljavlja načelo enakega obravnavanja zaposlenih, ki so zaposleni v fleksibilnejših oblikah zaposlitve v primerjavi z zaposlenimi pri delodajalcu, ki opravljajo delo skladno s tradicionalnim modelom delovnega razmerja, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi za neodločen čas. Slednje državam članicam EU predstavlja pomemben izziv.
Ključne besede: mladi, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, zaposlitev za določen čas
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 426; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (519,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici