| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Spletno postopanje študentov pri opravljanju študentskega dela : magistrsko delo
Dunja Lemajić, 2022, magistrsko delo

Opis: Spletno postopanje bi lahko opredelili kot skupek dejanj, pri katerih se uporabljajo službene ali osebne naprave, da se med delovnim časom izvajajo aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave ugotavljajo, da je spletno postopanje treba razumeti kot enoten pojav, ki organizacijam prinaša tako prednosti kot slabosti. Ko spletno postopanje organizacijam predstavlja finančne izgube, kibernetske grožnje in škodo na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, ga lahko vrednotimo kot deviantno ravnanje. Za odpravljanje negativnih posledic spletnega postopanja je treba ugotoviti njegove pojavne oblike, razloge in vplive nanj ter možne ukrepe za preprečevanje najhujšega. V ta namen nas je zanimala razširjenost spletnega postopanja med trenutnimi študenti, ki imajo določena informacijska znanja, obenem pa predstavljajo bodoči zaposlitveni kader. V spletni raziskavi je sodelovalo 342 študentov, ki spletno postopajo okoli 5 % delovnega časa oz. približno do 20 minut glede na osemurni delavnik. Študenti v splošnem spletno postopajo redko oz. do približno trikrat mesečno. Pri tem najpogosteje izvajajo naslednje aktivnosti spletnega postopanja: pošiljanje ali prebiranje elektronske pošte ter naključno brskanje po spletu, najredkeje pa igrajo igrice in iščejo nepremičnine. Ugotovitve analize pokažejo, da študenti za spletno postopanje pogosteje uporabljajo osebne kot službene naprave ter da obstajajo razlike glede na pogostost spletnega postopanja in zaposlitveni sektor. Problematiko smo aktualizirali z analizo pomembnosti informacijsko-varnostnih ukrepov in učinka nadzora na spletno postopanje. Obe spremenljivki imata pozitiven vpliv na spletno postopanje. Študenti so pri opravljanju študentskega dela najpogosteje deležni nadzora s strani nadrejenih ter nadzora v obliki elektronskega beleženja prihodov in odhodov. Kot najpomembnejša varnostna ukrepa znotraj organizacij študenti smatrajo protivirusne programe in redno posodabljanje sistemov. Magistrsko delo zaključujemo s smernicami in predlogi za nadaljnje raziskovanje tega pojava.
Ključne besede: študenti, zaposlitev, svetovni splet, študentsko delo, spletno postopanje, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 71; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
Začetek zavarovalno zastopniške kariere
Laura Podlesnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Zavarovalništvo spremlja človeštvo skozi zgodovino. Ljudje se zavarujemo iz različnih razlogov in za različne možne rizike. Glavna naloga zavarovalništva je, da možna tveganja, ki se lahko zgodijo, prerazporedi na zavarovance in jim ob nastali škodi vrne dogovorjeno vsoto denarja, ki je zapisana na zavarovalni pogodbi in zanjo zavarovalec plačuje premijo. Za sklepanje zavarovanj pa potrebujemo zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika. V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili problem, namen, cilje ter hipoteze, ki jih bomo skozi diplomsko delo preverili. V drugem poglavju bomo predstavili zgodovino zavarovalništva, kaj je zavarovalništvo, kako se deli in kakšna je zakonska podlaga zavarovalništva. V tretjem poglavju bomo opisali zavarovalnega zastopnika ter njegove naloge in spretnosti. V četrtem poglavju bomo opisali Agencijo za zavarovalni nadzor in Slovensko zavarovalno združenje, opisali bomo kako potekajo izobraževanja in kakšen je postopek za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. V petem poglavju bomo opisali kako se lahko zavarovalni zastopnik zaposli, bodisi na zavarovalnici bodisi preko odprtja podjetja s pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. V petem poglavju bomo pojasnili na kakšne načine lahko zavarovalni zastopnik pridobi stranke. V zadnjem poglavju pa bomo analizirali rezultate ankete, ki jo bomo opravili z zavarovalnimi zastopniki.
Ključne besede: zavarovalništvo, zavarovalni zastopnik, začetek kariere, varnost, zaposlitev zavarovalnega zastopnika, zavarovalnice
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 320; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Bipolarna motnja in delovno okolje
Sara Rihtarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Bipolarna motnja je duševna motnja, katere simptomi se izražajo na razpoloženju, vedenju in kognitivnih sposobnostih. Izmenjujeta se dve razpoloženjski stanji oziroma epizodi, in sicer manija in depresija. Čeprav bolezen ni ozdravljiva, lahko bolniki z bipolarno motnjo razpoloženja blažijo simptome z uporabo farmakoterapije in psihoterapije. Osebam z duševnimi motnjami iskanje in ohranjanje zaposlitve povzroča številne težave. Ker pa ima veliko ljudi premalo znanja o duševnih motnjah in premalo stika s takšnimi osebami, se velikokrat odzovejo neprimerno in ne vedo kako reagirati. Tudi ljudje, ki imajo bipolarno motnjo razpoloženja, so lahko na delovnem mestu kreativni, če jim je ponujeno primerno delovno mesto. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, PsycARTICLES in Google Scholar, kjer smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije, kateri so bili oblikovani glede na osnovi raziskovalnega vprašanja. V PRISMA diagramu smo predstavili potek iskanja ustrezne literature. Rezultati: Analizirali in pregledali smo 5 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi teh člankov je bilo mogoče ugotoviti s kakšnimi ovirami se osebe z bipolarno motnjo srečujejo v delovnem okolju. Razprava in sklep: Narava bipolarne motnje lahko otežuje vzdrževanje enakomernega urnika. Mnogi ljudje z bipolarno motnjo doživljajo izzive pri iskanju dela, kljub temu pa veliko ljudi uspešno najde delo, ki jim ustreza. Strokovnjaki menijo, da je delo za ljudi z bipolarno motnjo lahko zelo koristno.
Ključne besede: bipolarna motnja, manija, depresija, delovno okolje, zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 470; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (494,54 KB)

4.
Vloga športnikov v slovenski vojski
Lucija Polavder, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske s svojim strokovnim in z odličnim delovanjem ter prizadevanji ohranjajo in razvijajo tradicionalne vrednote Slovenk in Slovencev. Začetki Športne enote segajo v leto 1991. Naloge Športne enote so zaposlovanje športnikov, promocija Slovenske vojske, vključevanje športnikov v proces usposabljanja Slovenske vojske. V teoretičnem delu diplomske naloge smo uvodoma opisali razvoj Slovenske vojske. Nadaljevali smo z opisom procesa zaposlovanja v Slovenski vojski, nato z opisom Športne enote in nalog vrhunskih športnikov v Slovenski vojski. Opisali smo tudi področje promocije Slovenske vojske. V empiričnem delu naloge smo skozi analizo odgovorov prišli do ugotovitev, da zaposlenim v Športni enoti SV pomeni zaposlitev socialno in materialno varnost, redna finančna podpora in čas, ki ga imajo na razpolago za treninge, ki zagotavljajo nemoten potek priprav, kar je pogoj za popolno predanost športu in doseganje dobrih rezultatov, saj zaposleni v Športni enoti posledično doprinesejo SV promocijo v RS in tujini, večje zanimanje za zaposlitev v SV, nenazadnje vzpodbujajo tudi občutek pripadnosti. Na koncu naloge smo naredili na podlagi teoretičnih izhodišč in analize odgovorov zaključek.
Ključne besede: Slovenska vojska, promocija, Športna enota, vojak, zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 439; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

5.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Ključne besede: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 776; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (848,04 KB)

6.
Razlike med generacijami v doživljanju zadovoljstva z delom
Timotej Ribič, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaposlitev predstavlja ključen del našega življenja. Po zaključenem izobraževanju hitro sledi zasedanje določenega delovnega mesta. Opravljanje dela je bistveno za človekov biološki in družbeni obstoj. S tem namreč poskrbimo za svoj osebni razvoj, hkrati pa prispevamo k oblikovanju družbe in kulture. Skozi leta se naš pogled na delo in odvisnost od le-tega spreminja. V zgodnjih letih skrbimo za finančno stabilnost in neodvisnost, pozneje pa dajemo poudarek medsebojnim odnosom in dobri klimi. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili osnovne pojme, povezane z zaposlitvijo, delom, človekovimi življenjskimi obdobji, generacijami in delovnim okoljem. V empiričnem delu pa smo opravili raziskavo prek spletnega anketiranja, in sicer glede doživljanja zadovoljstva z delom in razlik med generacijami. Podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS, na podlagi dobljenih rezultatov pa smo ugotovili, da se skozi proces staranja spreminjajo prioritete in motivacija pri delu; da nam je v zgodnjih letih pomembnejša materialna oblika motivacije, kasneje bolj nematerialna; kaj vpliva na dejavnike zadovoljstva in da sta dejavnika pripadnost zaposlenih in zadovoljstvo z delom povezana. V diskusiji so podani predlogi za prispevanje k dobri organizacijski klimi in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Ključne besede: generacija, doživljanje zadovoljstva, zaposlitev, motivacija, management
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 342; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (871,07 KB)

7.
Ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize
Viktorija Špes, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize z uporabo izbranih metod. V prvem delu diplomskega projekta smo spoznali zastavljen problem brezposelnosti mladih in vzroke zanj ter možne oblike zaposlitve. V drugem delu smo teoretično spoznali tehnike, s katerimi obravnavamo zastavljen problem, in jih praktično uporabili na našem primeru. Obravnavali smo tri metode za definiranje problemov in priložnosti, in sicer tehniko W za definiranje problema, tehniko petih zakajev za spoznavanje bistva problema, ter tehniko ribja kost za ugotavljanje vzrokov problema. Nadalje smo uporabili program Web-HIPRE za podporo večkriterijskemu odločanju, s pomočjo katerega smo na podlagi alternativ, kriterijev in podkriterijev pridobili končne rezultate najprimernejše možnosti zaposlitve mladih v času korona krize. Ugotovili smo, da je ribja kost najprimernejša tehnika za definiranje obravnavanega problema, saj nam hitro pokaže težave in vzroke, ki se pojavijo pri iskanju zaposlitve mladih. S programom Web-HIPRE smo ugotovili, da se je za najprimernejšo rešitev izkazala zaposlitev v tujini, saj ima najvišjo agregirano vrednost, vendar nam je gradientna analiza občutljivosti pokazala, da gre za občutljivo rešitev glede na spremembo uteži kriterijev na prvi ravni.
Ključne besede: zaposlitev mladih, korona kriza, ustvarjalno reševanje problemov, računalniški program Web-HIPRE, večkriterijsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 561; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

8.
Percepcija posameznikov o kadrovskih agencijah
Katja Simendić, 2020, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji poznamo več načinov zaposlitve, med katere spada tudi zaposlitev preko kadrovske agencije. Razlogi, da se podjetja odločajo za sodelovanje s kadrovskimi agencijami, so različni. Predvsem je glavni razlog, da se morajo podjetja prilagajati trgu dela, zaradi negotovih razmer in konkurence. Zato se podjetja odločajo za fleksibilne oblike zaposlovanja, kar jim omogočajo kadrovske agencije. Pomembno vlogo pri zaposlovanju preko kadrovske agencije predstavlja tudi percepcija posameznikov o kadrovskih agencijah. Posamezniki imajo namreč različna mnenja o kadrovskih agencijah, s poznavanjem le-tega lahko oblikujemo priporočila za izboljšanje dela kadrovskih agencij. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili literaturo vezano na kadrovske agencije, delovanje kadrovskih agencij v mednarodnem okolju in Sloveniji. Zanimale so nas prednosti in slabosti sodelovanja s kadrovskimi agencijami za delodajalce in zaposlene ter zakonska ureditev kadrovskih agencij. Opisan je potek iskanja in selekcije kadrov ter spremembe na trgu dela. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali mnenje posameznikov o kadrovskih agencijah in zadovoljstvo z delovnim mestom preko kadrovske agencije ter zaposlitvijo direktno preko podjetja. Rezultati raziskave so pokazali, da se posamezniki najbolj posvečajo iskanju zaposlitve direktno preko podjetja, kar dokazuje tudi hipoteza, da se posamezniki bolj želijo zaposliti direktno preko podjetja, kot zaposliti preko kadrovske agencije, katero smo tekom raziskave potrdili. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je med zaposlenimi direktno preko podjetja in zaposlenimi preko kadrovske agencije minimalna razlika med zadovoljstvom na delovnem mestu in, da zaposleni direktno preko podjetja nimajo v povprečju bolj negativnega mnenja o kadrovskih agencijah kot zaposleni preko kadrovske agencije, kar smo dokazali s tem, da smo drugo hipotezo ovrgli.
Ključne besede: kadrovska agencija, posameznik, zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 484; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
Področja zaposlitve diplomiranih inženirjev logistike ter njihove kompetence na delovnih mestih
Jana Podvinšek, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomirani inženirji logistike so usposobljeni za najbolj zahtevne naloge na različnih delovnih mestih. Zaposleni so tako na področju kot zunaj področja logistike, in sicer na delovnih mestih, kjer uporabljajo različne kompetence. Te kompetence so lahko ključne (splošne) ali specifične in jih logistiki pridobijo z izobrazbo ali na delovnih mestih, zato so tudi odvisne od delovnih mest, ki jih opravljajo. Področja zaposlitve narekuje trg delovne sile, vendar kljub temu logistiki uspešno prodirajo še na delovna mesta izven področja logistike, kjer s pridobljenimi kompetencami konkurirajo ostalim in opravljajo delovne naloge izven meja klasične logistike.
Ključne besede: logistika, inženirji logistike, kompetence, zaposlitev logistika
Objavljeno v DKUM: 06.01.2020; Ogledov: 979; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Kompetenčni model iskalcev prve zaposlitve
Rebeka Benda, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, katere so tiste kompetence, ki jih iskalci prve zaposlitve imajo, in katere kompetence delodajalci pričakujejo od iskalcev prve zaposlitve. V teoretičnem delu smo opisali trg dela in probleme, s katerimi se srečujejo prvi iskalci zaposlitve. Stanje na trgu dela smo opisali s pomočjo javno dostopnih statističnih podatkov, problematiko iskanja zaposlitve pa s pregledom strokovne in znanstvene literature. Področje kompetenc smo opredelili na podlagi teorij, ki delijo kompetence na splošne, generične in delovno specifične, za potrebe izvedbe raziskave pa smo podrobneje opisali kompetence po N. E. Amundsonu . V empiričnem delu smo raziskovali, kako iskalci zaposlitve samoocenjujejo razvitost kompetenc pri sebi in katere izmed naštetih kompetenc delodajalci pričakujejo od iskalcev prve zaposlitve. V sklopu raziskovanja možnosti iskanja prostih delovnih mest na zaposlitvenih portalih za iskalce prve zaposlitve smo izdelali »wireframe« mobilne aplikacije, ki bi omogočala iskanje prostih delovnih mest glede na število izkušenj in kompetence. V končnem delu magistrske naloge smo predstavili kompetenčni model, ki ga lahko iskalci prve zaposlitve uporabijo kot vodilo, katere kompetence razvijati za lažji vstop na trg dela.
Ključne besede: iskalci prve zaposlitve kompetenčni model spletni zaposlitveni portali prva zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 746; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici