1. Analiza dejavnikov vpliva na odločitev o zaposlitvi pri prehodu iz vloge študenta v vlogo zaposlenega na področju zdravstvene negeŠpela Vodnik, 2024, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na odločitev o zaposlitvi študentov 3. letnikov zdravstvene nege na fakultetah po Sloveniji, s ciljem pridobiti predstavo o tem, kako pospešiti pridobivanje novozaposlenih.
Zanimalo nas je, kateri dejavniki so študentom 3. letnika zdravstvene nege najpomembnejši, ali obstajajo povezave med njimi in dejavniki, ki vplivajo na odhajanje z delovnih mest, kakšne so povezave med spolom, starostjo in pomembnostjo, ki jo osebe pripisujejo določenemu dejavniku, in ali se dojemanje posameznih dejavnikov med študenti različnih zdravstvenih fakultet po Sloveniji razlikuje.
V raziskavo so bili vključeni študenti 3. letnikov zdravstvene nege na fakultetah po Sloveniji. Vzorčenje je bilo izvedeno z metodo snežne kepe. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik sestavljen iz dveh delov. Prvi del je bil usmerjen na vprašanja o demografskih značilnostih in osebnih podatkih, drugi na ocenjevanje pomembnosti, ki jo izpolnjevalec pripisuje posameznim dejavnikom z ocenami od 0 (mi sploh ni pomembno) do 7 (mi je zelo pomembno). Anketni vprašalnik so študentje izpolnjevali prek aplikacije 1ka. Zbrani rezultati so bili statistično obdelani v programu SPSS.
Ugotovili smo, da med najpomembnejše dejavnike sodijo dobri odnosi med sodelavci, zadovoljstvo pri delu, urejenost dopusta in odsotnosti, dober odnos z vodjo in sposobnost vodje za reševanje konfliktov. Večina dejavnikov je pomembnih tako študentom kot že zaposlenim, le pri pomembnosti urnika, avtonomije, nadurnega dela in možnosti izobraževanja so bile zaznane razlike.
Ključne besede: zaposlitev, vodenje, odnosi, študent, prehod
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,98 MB) |
2. Zaposlitev športnikov po končani športni karieriNina Klemenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj vrhunskih športnikov, ki tekmujejo na najvišjih ravneh tekmovanj, so v večini čim boljši rezultati. Kljub načrtovanju pošportnega življenja športnikov, pa športno kariero lahko predčasno povzročijo poškodba ali druge težave športnika (zdravstvene, finančne, psihološke itd.). Na podlagi uspešnih rezultatov so nekateri športniki že med športno kariero zaposleni kot poklicni športniki, nekateri žal ne. Vsem pa je skupno, da bodo po koncu športne kariere morali stopiti na trg dela in poiskati zaposlitev. Velikokrat na čas do prve zaposlitve vpliva tudi dokončana stopnja izobrazbe, ki so jo športniki dosegli že med samo športno kariero. Nekateri se zaposlijo na področju športa, saj imajo na tem področju največ izkušenj in kompetenc, nekateri na področju izobraževanja, spet drugi pa najdejo povsem drugačno področje zaposlitve, ki ni povezano niti s športom niti s področjem izobraževanja.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področje zaposlitve, ki jo nekdanji športniki opravljajo danes. Zanimalo nas je, ali gre za področje izobraževanja, iz katerega so se izobraževali že med športno kariero, ali gre za področje športa, ali pa so trenutno zaposleni na povsem drugem področju. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali področja zaključka športne kariere, poklicne kariere športnika, zaposlitev športnikov v Slovenski vojski in področje iskalcev prve zaposlitve. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika in dovolj velikega vzorca anketirancev odgovarjali na naslednja raziskovalna vprašanja: Kako športniki sprejemajo dejstva o koncu športne kariere in začetku iskanja zaposlitve, kako je izobrazba povezana s trenutno zaposlitvijo nekdanjih športnikov in kateri dejavniki in na kakšen način vplivajo na zaposlitev športnikov po končani športni karieri. V empiričnem delu smo komentirali in grafično prikazali odgovore anketirancev, ki smo jih med seboj primerjali tudi glede na sekundarno in terciarno stopnjo izobraženosti anketirancev. Prišli smo do ugotovitev, da se je večina nekdanjih športnikov že v času športne kariere dovolj dobro zavedala, da bodo po koncu športne kariere morali čim prej stopiti na trg dela in njihovi dohodki ne bodo več odvisni od športnih rezultatov. Ugotovili smo tudi, da je večina nekdanjih športnikov zaposlena na področju, na katerem so se izobraževali in ne na področju športa. Menimo, da bi se morale Športne zveze in Olimpijski komite Slovenije v prihodnje bolj angažirati in pomagati pri iskanju prve zaposlitve vrhunskim športnikom, ki so zaključili športno pot.
Ključne besede: zaposlitev, nekdanji športniki, dvojna kariera, poklicna kariera športnika, prva zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (805,85 KB) |
3. Strošek dela v organizaciji pri polni in sorazmerni zaposlitvi delavcaUrška Smogavc, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo stroške dela pri polni in dopolnilni zaposlitvi delavca. Namen diplomskega dela je bil prikazati knjigovodenje stroškov dela v zvezi z obračunom plače delavca v teh različnih okoliščinah. Zakonodaja opredeljuje polni delovni čas v obsegu 40 ur tedensko. Pogodba o zaposlitvi pa se lahko sklene tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo za dopolnilno zaposlitev z drugim delodajalcem, vendar le v trajanju do 8 ur na teden. Plača pa je izplačilo oz. znesek, ki ga zaposleni prejme za opravljeno delo v preteklem mesecu in je sestavljena iz osnovne plače, delovne in poslovne uspešnosti, nadomestil in dodatkov. Delavcu pripadajo tudi dodatki, kot je na primer dodatek za delovno dobo, ki se z leti delovne dobe povečuje za 0,5 % na leto. Delodajalec izplačuje nadomestila plače v primerih odsotnosti delavca z dela, znesek nadomestila pa je določen z zakonodajo oziroma s kolektivno pogodbo dejavnosti. Prav tako mora delodajalec delavcu povrniti stroške v zvezi z delom (npr. povračilo stroškov za prehrano, za prevoz na delo in z dela itd.). Od bruto plače delavca se obračunavajo in plačujejo tudi prispevki za socialno varnost ter akontacija dohodnine. V diplomskem delu smo prikazali tri primere obračuna plač, in sicer pri polni in delni zaposlitvi delavca in pri dopolnilnem delovnem razmerju, prav tako pa smo prikazali tudi knjiženje teh obračunov. V povezavi z dvema hipotezama, ki se nanašata na primerjavo polne, delne in dopolnilne zaposlitve delavca, smo zapisali ugotovitve. Prvo hipotezo, da so pri delni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa v višini sorazmernega dela zaposlitve delavca, smo zavrnili, saj se na primer nadomestila in povračila izplačajo v celoti in ne v sorazmernem delu. Drugo hipotezo, da se pri dopolnilni zaposlitvi delavca zneski nadomestil, povračil in regresa izplačajo v višini sorazmernega dela dopolnilne zaposlitve delavca, smo prav tako zavrnili. Na primer povračila se izplačajo v celotnem znesku, medtem ko se regres izplača samo pri redni zaposlitvi delavca.
Ključne besede: stroški dela, delovno razmerje, zaposlen, polna zaposlitev, delna zaposlitev, obračun plače
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,18 MB) |
4. Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v PomurjuEmeli Šemen, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v Pomurju obravnava značilnosti generacije Z ter njihova pričakovanja glede zaposlitve. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kaj generacija Z pričakuje od bodočega delovnega mesta. Delo se osredotoča na značilnosti generacije Z, vključno z njihovimi delovnimi vrednotami in pričakovanji, ter pomenom razumevanja teh značilnosti za uspešno zaposlovanje in razvoj kadrov. Uporabljene metode raziskovanja vključujejo sistematični pregled literature ter empirično raziskavo, ki je temeljila na anketnem vprašalniku, posredovanem mladim iz Pomurja. Rezultati ankete so pokazali, da generacija Z v Pomurju poudarja pomembnost pravičnega plačila, ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, možnosti kariernega razvoja, fleksibilnosti pri delovnem času in dobro delovno okolje. Na podlagi teh ugotovitev so bila oblikovana priporočila za organizacije o tem, kako prilagoditi svoje strategije zaposlovanja in upravljanja s kadri, da bodo bolj privlačna za to generacijo. Priporočila vključujejo prilagajanje delovnih pogojev, spodbujanje kariernega razvoja, ustvarjanje pozitivne delovne kulture ter zagotavljanje fleksibilnih delovnih možnosti.
Ključne besede: Generacija Z, generacijska pričakovanja, zaposlitev, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 28.06.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Pričakovanja generacije z ob prvi zaposlitviKarin Eržen, 2024, diplomsko delo Opis: Generacija Z že vstopa na trg dela, zato je pomembno, da jo delodajalci dodobra spoznajo, saj bodo tako lahko oblikovali konkurenčna delovna mesta in pridobili mlado, izobraženo in inovativno delovno silo. Cilj diplomskega dela je bil raziskati, kaj pripadniki generacije Z pričakujejo od prve zaposlitve. Osredotočili smo se na pričakovanja pripadnikov generacije Z glede finančnega nagrajevanja, fleksibilnosti lokacije delovnega mesta in delovnega časa, kariere, povezane s strokovno in osebnostno rastjo, medsebojnih odnosov na delovnem mestu in branda organizacije. Rezultati raziskave so pokazali, da si anketiranci od prve zaposlitve želijo predvsem dobrega plačila, možnost fleksibilnega prihoda in odhoda z delovnega mesta, možnost napredovanja na delovnem mestu, možnost osebnega ter profesionalnega razvoja, dobre medsebojne odnose tako med sodelavci kot tudi z vodstvom podjetja ter da se vrednote blagovne znamke ujemajo z njihovimi osebnimi vrednotami. Da bodo delodajalci v svoj kolektiv pridobili delovno silo, ki pripada generaciji Z, predlagamo, da skupaj z generacijo Z oblikujejo jasno sliko o njihovi finančni rasti ter njihove uspehe povežejo s finančnimi nagradami, zaposlenim omogočijo samostojno prilagajanje urnika, možnost napredovanja in osebnega ter profesionalnega razvoja, skupaj s pripadniki generacije Z pripravijo načrt izobraževanja in sistem napredovanja, za sklepanje dobrih medsebojnih odnosov med zaposlenimi naj organizirajo razne dejavnosti ter nazadnje, brand podjetja naj prilagodijo tako, da se bo ta povezovala s prepričanji generacije Z.
Ključne besede: generacija Z, prva zaposlitev, dejavniki privlačnosti delovnega mesta
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 53
Celotno besedilo (870,52 KB) |
6. Primerjava karierne poti policista in vojaka v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostJaka Bizjak, 2024, diplomsko delo Opis: Policist in vojak sta poklica, ki sta zanimiva zaradi uniforme, nošenja orožja, avtoritete, a se med seboj razlikujeta glede na poslanstvo, naloge, pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. V diplomskem delu so se ugotavljale podobnosti, razlike in posebnosti karierne poti policista in vojaka, in sicer od zaposlitve do upokojitve.
Pri tem se je izhajalo iz pravno – formalnega okvira delovanja Policije in Slovenske vojske, pogojev in postopkov za zaposlitev policista in vojaka, njunih pooblastil in odgovornosti, kariernega sistema, sistema napredovanja, plačnega sistema, primerjave višine osnovne plače in vrste dodatkov, ki jih lahko policist in vojak prejemata glede na posebne pogoje dela ter predstavitve pogojev za njuno poklicno in starostno upokojitev.
Ugotovljeno je, da so pogoji za zaposlitev policista zahtevnejši in da ima policist glede na vrste in število pooblastil teh veliko več kot vojak, saj je izvajanje pooblastil dovoljeno zgolj vojaškemu policistu. Poleg navedenega, zaradi opravljanja nalog policista na delovnih mestih oziroma vojaka na formacijskih dolžnostih, na katerih se zahteva različna stopnja izobrazbe, finančno ovrednotenje dela policista in vojaka ni primerljivo. Imata pa tako policist kot vojak zagotovljeno karierno pot in primerljive pogoje za upokojitev. Policist ima po zaključeni karieri možnost sklenitve pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, vojak pa v rezervni sestavi Slovenske vojske.
Ključne besede: karierna pot, zaposlitev, policisti, vojaki, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,46 MB) |
7. Socialno demografske značilnosti kandidatov za policisteMatjaž Mravlja, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Osrednja tema prispevka je predstavitev socialno demografskih značilnosti kandidatov, ki so se prijavili na razpis za poklic Policist Sloveniji, ki se je zaključil januarja 2007. Analizirali smo vseh 961 kandidatov, ki so v omenjenem času oddali popolne prošnje in so ustrezale razpisnim pogojem. Cilj analize je bilo ugotoviti demografske značilnosti prijavljenih oseb, ki se prijavljajo na razpis za delovno mesto Policist (primerjava se je izvedla na podlagi poštne številke stalnega bivališča in spola prijavljenih oseb), ter v zvezi s tem povzeti morebitne medsebojne povezave glede na strukturo prijavljenih oseb in primerjava glede stopnje brezposelnosti v RS v dec. 2006.
Ključne besede: policija, policijske akademije, zaposlitev, kadrovanje, razpisi, kandidati za policiste, socialno demografske značilnosti
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 270; Prenosov: 12
Celotno besedilo (761,58 KB) |
8. Analiza trga dela v Avstriji, Belgiji in ŠviciRene Hojski, 2023, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu smo teoretično opredelili ponudbo in povpraševanje, brezposelnost ter anomalije in diskriminacijo na trgu dela, kot tudi predstavili dejanski trg dela v Avstriji, Belgiji in Švici. Pri posamezni obravnavani državi smo predstavili osnovne lastnostni na njihovem trgu dela ter implementirane in planirane reforme v obdobju od leta 2000 do 2023, dodatni podpoglavji pa smo namenili tudi predstavitvi vpliva epidemije covid-19 na vsakega izmed opazovanih treh trgov dela in nove navade na njih. Za opazovane tri trge dela smo oblikovali tudi ekonometrični model funkcije zaposlenosti po metodi najmanjših navadnih kvadratov. Ugotovili smo, da se opazovani trgi dela med seboj razlikujejo - glavne razlike so bile opazne pri ovirah ob vstopu in izstopu iz trga dela ter pri izpeljanih reformah v opazovanem obdobju in v ukrepih v času epidemije covid-19. Podobnosti med trgi dela so bile opažene predvsem v odnosu do mladih, ki komaj vstopajo na trg dela. Pri ekonometrični analizi smo z modeli funkcije zaposlenosti za posamezno državo ugotovili, v kolikšni meri posamezni dejavniki v gospodarstvu kot so bruto domači proizvod, indeks cen življenjskih potrebščin in plače vplivajo na zaposlenost na trgu dela v tisti državi.
Ključne besede: trg dela, zaposlitev, brezposelnost, Avstrija, Belgija, Švica.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,70 MB) |
9. Spletno postopanje študentov pri opravljanju študentskega dela : magistrsko deloDunja Lemajić, 2022, magistrsko delo Opis: Spletno postopanje bi lahko opredelili kot skupek dejanj, pri katerih se uporabljajo službene ali osebne naprave, da se med delovnim časom izvajajo aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave ugotavljajo, da je spletno postopanje treba razumeti kot enoten pojav, ki organizacijam prinaša tako prednosti kot slabosti. Ko spletno postopanje organizacijam predstavlja finančne izgube, kibernetske grožnje in škodo na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, ga lahko vrednotimo kot deviantno ravnanje. Za odpravljanje negativnih posledic spletnega postopanja je treba ugotoviti njegove pojavne oblike, razloge in vplive nanj ter možne ukrepe za preprečevanje najhujšega. V ta namen nas je zanimala razširjenost spletnega postopanja med trenutnimi študenti, ki imajo določena informacijska znanja, obenem pa predstavljajo bodoči zaposlitveni kader. V spletni raziskavi je sodelovalo 342 študentov, ki spletno postopajo okoli 5 % delovnega časa oz. približno do 20 minut glede na osemurni delavnik. Študenti v splošnem spletno postopajo redko oz. do približno trikrat mesečno. Pri tem najpogosteje izvajajo naslednje aktivnosti spletnega postopanja: pošiljanje ali prebiranje elektronske pošte ter naključno brskanje po spletu, najredkeje pa igrajo igrice in iščejo nepremičnine. Ugotovitve analize pokažejo, da študenti za spletno postopanje pogosteje uporabljajo osebne kot službene naprave ter da obstajajo razlike glede na pogostost spletnega postopanja in zaposlitveni sektor. Problematiko smo aktualizirali z analizo pomembnosti informacijsko-varnostnih ukrepov in učinka nadzora na spletno postopanje. Obe spremenljivki imata pozitiven vpliv na spletno postopanje. Študenti so pri opravljanju študentskega dela najpogosteje deležni nadzora s strani nadrejenih ter nadzora v obliki elektronskega beleženja prihodov in odhodov. Kot najpomembnejša varnostna ukrepa znotraj organizacij študenti smatrajo protivirusne programe in redno posodabljanje sistemov. Magistrsko delo zaključujemo s smernicami in predlogi za nadaljnje raziskovanje tega pojava.
Ključne besede: študenti, zaposlitev, svetovni splet, študentsko delo, spletno postopanje, informacijska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,12 MB) |
10. Začetek zavarovalno zastopniške kariereLaura Podlesnik, 2021, diplomsko delo Opis: Zavarovalništvo spremlja človeštvo skozi zgodovino. Ljudje se zavarujemo iz različnih razlogov in za različne možne rizike. Glavna naloga zavarovalništva je, da možna tveganja, ki se lahko zgodijo, prerazporedi na zavarovance in jim ob nastali škodi vrne dogovorjeno vsoto denarja, ki je zapisana na zavarovalni pogodbi in zanjo zavarovalec plačuje premijo. Za sklepanje zavarovanj pa potrebujemo zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika.
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili problem, namen, cilje ter hipoteze, ki jih bomo skozi diplomsko delo preverili. V drugem poglavju bomo predstavili zgodovino zavarovalništva, kaj je zavarovalništvo, kako se deli in kakšna je zakonska podlaga zavarovalništva. V tretjem poglavju bomo opisali zavarovalnega zastopnika ter njegove naloge in spretnosti. V četrtem poglavju bomo opisali Agencijo za zavarovalni nadzor in Slovensko zavarovalno združenje, opisali bomo kako potekajo izobraževanja in kakšen je postopek za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja. V petem poglavju bomo opisali kako se lahko zavarovalni zastopnik zaposli, bodisi na zavarovalnici bodisi preko odprtja podjetja s pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. V petem poglavju bomo pojasnili na kakšne načine lahko zavarovalni zastopnik pridobi stranke. V zadnjem poglavju pa bomo analizirali rezultate ankete, ki jo bomo opravili z zavarovalnimi zastopniki.
Ključne besede: zavarovalništvo, zavarovalni zastopnik, začetek kariere, varnost, zaposlitev zavarovalnega zastopnika, zavarovalnice
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,36 MB) |
