1. Pogledi ljudi na izobraževanje in izobraženostSandra Bundalo, 2020, diplomsko delo Opis: Kakovost življenja je odvisna od prirojenih in pridobljenih sposobnosti, na katere imajo posamezniki različen pogled. Temeljni pogoj za uspešen razvoj posameznika je zdrav organizem. Človekova osebnost se razvije pri procesu vzgoje, s katero je prepleteno izobraževanje. Poznamo različne vrste izobraževanja in različne izobraževalne programe. Bistvo vsega pa je, da ta proces prinaša pozitivne spremembe v človekovem življenju in vedenju. Glede na stopnjo izobrazbe se razlikujejo tudi stopnje zaposlenosti in različne ovire v osebnem ter v poklicnem razvoju. Vse to pa posledično vodi do socialne neenakosti in posledično stigmatizacije.
Ključne besede: izobraževanje, izobrazba, zaposlenost, zdravje, stigmatizacija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2020; Ogledov: 340; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (792,10 KB) |
2. Značilnosti trga dela v Združenem Kraljestvu in Nemčiji s poudarkom na empirični analizi zaposlitvene funkcijeBarbara Feldin, 2020, diplomsko delo Opis: Trg dela je v današnjem času zelo aktualna tema. Na zaposlenost vpliva več dejavnikov. V našem delu diplomskega projekta smo se osredotočili na ekonometrično analizo zaposlitvene funkcije v dveh državah. V prvem delu smo opisali trg dela in njegove značilnosti za obe državi, prav tako smo se posvetili brezposelnosti in zaposlenosti v obeh državah. Nato smo se posvetili ekonometrični analizi zaposlitvene funkcije v obeh državah. Najprej smo grafično analizirali vpliv izbranih spremenljivk na zaposlenost v posamezni državi, nato pa smo ocenili tri funkcije za obe državi. Po oceni funkcij smo primerjali vse tri funkcije za posamezni državi. Po analizi vseh treh funkcij s primerjavo determinacijskih koeficientov, z Ramsey RESET testom, Box Cox testom in Chow testom smo izbrali najustreznejšo funkcijo v vsaki državi. Nato smo preverili veljavnosti predpostavk metode najmanjših kvadratov izbrane funkcije v obeh državah.
V našem delu diplomskega projekta smo z analizo ugotovili, da v ocenjeni zaposlitveni funkciji za Nemčijo ne veljajo vse predpostavke metode najmanjših kvadratov, saj je prisotna multikolinearnost in heteroskedastičnost. Pri analizi ocenjene zaposlitvene funkcije za Združeno kraljestvo smo prav tako ugotovili, da ne veljajo vse predpostavke metode najmanjših kvadratov, saj je prisotna multikolinearnost.
Ključne besede: trg dela, zaposlenost, ekonometrična analiza.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2020; Ogledov: 333; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Analiza trga dela v izbranih državah evropske unije s poudarkom na razlikah med spolomaAneja Požežnik, 2019, diplomsko delo Opis: Tema dela diplomskega projekta je analiza trga dela v izbranih državah Evropske unije s poudarkom na plačnih razlikah med spoloma. Osredotočili smo se na analizo celotnega trga dela posamezne države, analizirali stopnje brezposelnosti ter izobrazbene strukture tako moških kot tudi žensk, na koncu je sledila temeljita analiza plačnih razlik med spoloma. Cilj dela diplomskega projekta je ugotovili kakšni so vzroki nastanka in obstoja plačnih razlik med spoloma, kakšna je teoretična razlaga plačnih razlik, analizirali smo ali se zadnja leta razlike v plačah med ženskami in moškimi v izbranih državah večajo ali manjšajo, ter katere izmed izbranih držav imajo večje probleme na omenjenem področju kot druge. Ugotovili smo, da ima največji problem brezposelnosti Italija, najmanjšega Češka. Plačne razlike se v EU v povprečju znižujejo, izmed osmih izbranih držav je 5 takšnih, kjer so plačne razlike med spoloma med najvišjimi v EU in 3 takšne kjer so le te med najnižjimi. Skoraj v vseh osmih državah se je problem plačnih razlik med spoloma v zadnjih 10 letih zmanjšal, edina izjema je Portugalska.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, razlike, plače
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 520; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,53 MB) |
4. Trg delovne sile in brezposelnost na PortugalskemSara Brumec, 2019, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega seminarja predstavimo in analiziramo trg delovne sile in brezposelnost na Portugalskem. V prvem delu teoretično opredelimo trg delovne sile in brezposelnost. Odgovorimo na vprašanje, kako se trg delovne sile deli, in opredelimo, kako se brezposelnost meri in kakšne so njene osnovne vrste. V drugem delu analiziramo trg delovne sile in brezposelnost na primeru Portugalske. Izbrana tema je zanimiva, saj je bila Portugalska zaradi finančne krize ena izmed najbolj prizadetih držav v Evropski uniji, vendar je kljub temu zelo uspešno izpeljala proces okrevanja in prilagajanja, s čimer je postala vzgled drugim evropskim državam. Z uporabo izbranih kazalnikov raziščemo, kakšne razmere so vladale na trgu delovne sile v zadnjih desetih letih. Pojasnimo problematiko migracij in odgovorimo na vprašanje, kakšni so trendi med zaposlenimi in brezposelnimi v tem obdobju. V nadaljevanju opredelimo v katerih gospodarskih dejavnostih je zaposleno največ ljudi. Na koncu definiramo, na katerih področjih je povpraševanje po delovni sili največje.
Ugotovimo, da se je v opazovanem obdobju brezposelnost zmanjšala in se vrnila na raven pred krizo. Še vedno je veliko dela potrebnega pri stopnji nizko izobražene delovne sile in visoki brezposelnosti mladih.
Ključne besede: Trg delovne sile, brezposelnost, zaposlenost
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 491; Prenosov: 78
Celotno besedilo (554,85 KB) |
5. PRIMERJALNA ANALIZA REGIONALNIH JAVNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE V EVROPSKI UNIJIAlenka Golubič, 2016, magistrsko delo Opis: Trenutna gospodarska in finančna kriza ima velike posledice za zaposlenost v Evropski uniji. Brezposelnost je problem večine držav članic Evropske unije, zato se javni zavodi za zaposlovanje soočajo s številnimi izzivi, ki so povezani s spodbujanjem oživitve evropskega trga dela. Glavni cilj magistrske naloge je bil ponuditi orodje, s katerim bi bilo mogoče izboljšati delovanje v analizo vključenih zavodov za zaposlovanje na petih tematskih področjih v osmih regijah Evropske unije. Te so: Štajerska (Avstrija), Bavarska (Nemčija), La Rioja (Španija), Murcia (Španija), Sardinija (Italija), Bucuresti Ilfov (Romunija), Vest (Romunija) in Vzhodna Slovenija (Slovenija). Pet tematskih področij, ki smo jih analizirali v magistrskem delu, se nanaša na ključna področja delovanja zavodov za zaposlovanje v Evropski uniji in vključujejo: upravljanje zavodov za zaposlovanje, izbiro usmerjenosti, ujemanje ponudbe in povpraševanja, vključitev ranljivih skupin na trg dela in individualno zaposljivost.
V magistrski nalogi smo s pomočjo makroekonomske analize prikazali stanje gospodarske razvitosti vseh osmih regij ter definirali možnosti za izboljšave v okviru vseh petih tematskih področij. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali izbranim zavodom za zaposlovanje v omenjenih osem regij EU, pa smo pridobili informacije o dobrih praksah delovanja teh zavodov. Na podlagi rezultatov cluster analize in benchmarking analize dobrih praks, magistrska naloga podaja matriko priporočil, v kateri je prikazano, katere dobre prakse bi bilo smiselno prenesti med regijami po različnih tematskih področjih. Največ je v matriki priporočil zapisanih predlogov za tiste regije, ki so v makroekonomski analizi prikazale največ vrzeli in s tem možnosti za izboljšave.
Ključne besede: trg dela, zaposlenost, brezposelnost, gospodarska kriza, benchmarking
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 873; Prenosov: 127
Celotno besedilo (554,90 KB) |
6. Slovenski podjetniški observatorij 2000Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji.
Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Ključne besede: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 883; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. PRIMERJALNA ANALIZA JAVNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA NA PODROČJU TRGA DELA V SLOVENIJIAlenka Vidmar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerjalna analiza javnega in zasebnega sektorja na področju trga dela v Sloveniji smo predstavili razlike med obema omenjenima sektorjema. Osredotočili smo se zgolj na zaposlenost in plače v obeh sektorjih. V teoretičnem delu smo preučili aktualne vire in literaturo povezano s to temo. Tako smo v uvodu diplomskega dela predstavili pomembnejše prednosti in pomanjkljivosti, tako zasebnega kot javnega sektorja. V analitičnem delu smo se najprej lotili analize zaposlenosti v javnem in zasebnem sektorju. Zanimalo nas je tudi gibanje plač tako v Sloveniji kot v državah EU. Analizirali plačne razrede v javnem sektorju. Kako si sledijo skupine, podskupine, ter kakšna je plačna lestvica in plačni razredi v javnem sektorju. Najbolj je zanimivo poglavje v analitičnem delu je primerjava plač med javnem in zasebnim sektorjem v Sloveniji. Nekatere hipoteze po bile potrjene, nekatere pa delno potrjene. Ugotovili smo, da so plače v javnem sektorju višje kot zasebnem sektorju. Prvo hipotezo smo potrdili. Naslednjo hipotezo, smo pa le delno potrdili. Saj je zaposlenost v javnem sektorju višja kot v zasebnem, vendar le po zasedenosti delovnih mest. Tretja hipoteza pa se je tudi potrdila, saj se bodo povpraševalci po delu kljub regulatorjem zaposlili na delovna mesta, za katera so se izobraževali oziroma na prosta delovna mesta.
Ključne besede: javni sektor, zasebni sektor, plače, zaposlenost, plačne lestvice, tarifni razredi
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 2898; Prenosov: 525
Celotno besedilo (1,03 MB) |
8. DEJAVNIKI ZAPOSLENOSTI IN BREZPOSELNOSTI MED MLADIMI ISKALCI PRVE ZAPOSLITVERebeka Žlender, 2016, magistrsko delo Opis: Brezposelnost predstavlja za posameznika stresno situacijo, še posebno takrat, kadar govorimo o brezposelnih mladih osebah, ki po končanem izobraževanju želijo vstopiti na trg dela, kjer želijo kar najbolje pokazati svoja pridobljena znanja, sposobnosti in izkušnje. Mnogi delodajalci ne želijo zaposliti mladih, saj po njihovem mnenju nimajo delovnih izkušenj, jih ne poznajo, tako da ne vedo, kako se znajdejo v določeni situaciji ter kakšne so njihove sposobnosti.
Mladi po končanem izobraževanju vstopijo na trg delovne sile, kjer je po določenih poklicih večje, po drugih pa manjše povpraševanje. Razlog za to vidimo v odpiranju novih izobraževalnih programov, prevelikem vpisu na določene fakultete ter seveda v gospodarski krizi.
V teoretičnem delu smo predstavili pojma zaposlenosti in brezposelnosti. Zatem smo opredelili in pojasnili vrste, probleme in vzroke za brezposelnost ter načine iskanja zaposlitve. Predstavili smo ukrepe Evropske unije in Evropskega socialnega sklada ter programe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki bi mladim omogočili hitrejšo zaposlitev.
V praktičnem delu smo izvedli raziskavi, v kateri smo iskali dejavnike, ki vplivajo na zaposlitev mladih. Izvedli smo spletno anketo, pridobljene podatke smo analizirali s programom SPSS. Pridobljeni rezultati so pokazali, da se ženske zaposlijo hitreje kot moški, tako da smo hipotezo, da iskalci iščejo prvo zaposlitev manj časa kot iskalke, zavrnili. Prav tako smo zavrnili hipotezo, pri kateri smo raziskovali, če drži, da mlajši iskalci prvo zaposlitev iščejo manj časa kot starejši. Potrdili pa smo hipotezo, da se iskalci prve zaposlitve želijo zaposliti v pridobljenem poklicu. Prav tako smo potrdili hipotezo, da iskalci prve zaposlitve, ki imajo več delovnih izkušenj, iščejo prvo zaposlitev manj časa kot tisti z manj delovnimi izkušnjami. Hipotezo, pri kateri smo trdili, da iskalci prve zaposlitve z nižjo pridobljeno izobrazbo iščejo prvo zaposlitev manj časa kot tisti z višjo, smo zavrnili. Hipotezo, da ukrepi, ki jih izvaja Evropski socialni sklad, povečajo možnost hitrejše prve zaposlitve, smo potrdili. Zavrnili pa smo hipotezo, da programi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje omogočajo hitrejšo zaposlitev iskalcem zaposlitve, ki se udeležijo teh programov.
Ključne besede: zaposlenost, brezposelnost, mladi iskalci, prva zaposlitev, delovne izkušnje
Objavljeno v DKUM: 14.06.2016; Ogledov: 1041; Prenosov: 320
Celotno besedilo (2,23 MB) |
9. |
10. Obdavčitev dela in rast zaposlenosti: Slovenija v mednarodnem kontekstuPrimož Dolenc, Suzana Laporšek, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so obravnavane značilnosti davčnega primeža, stopnje zaposlenosti in brezposelnosti v državah OECD in EU-27, s posebnim poudarkom na Sloveniji, ter analiziran učinek davčnega primeža na zaposlenost. Rezultati empirične analize so pokazali, da lahko države OECD in EU-27 razvrstimo v dve skupini glede na stopnje zaposlenosti in brezposelnosti. Prva skupina beleži nizko stopnjo zaposlenosti in visoko stopnjo brezposelnosti ter visok davčni primež, medtem ko ima druga skupina držav obratne značilnosti. Negativni učinek davčnega primeža na rast zaposlenosti v EU-27 je potrdila tudi panelna regresijska analiza. Slovenija se uvršča med države z visokim davčnim primežem, za katere je še posebej pomembno, da slednjega še naprej znižujejo.
Ključne besede: davki, obdavčenje, dohodek, zaposlenost, ekonomska politika, OECD, EU, Evropska unija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 465; Prenosov: 41
 Povezava na celotno besedilo |
