| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 273
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Policijske enote na lokalni ravni v R Sloveniji
Roman Batis, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, javna varnost, projekt javna varnost, policijske postaje, policijski kadri, zaposlenost, prebivalstvo, statistika, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (850,61 KB)

2.
Analiza mnenja mladih o vplivu izobrazbe na zaposlenost
Sara Kragulj, 2024, magistrsko delo

Opis: Mladi se danes soočajo s številnimi izzivi v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem. Srečujejo se s prekarizacijo dela in z negotovimi zaposlitvami, kar vpliva na njihovo ekonomsko varnost in dolgoročno načrtovanje. Prav tako se pojavlja problem neujemanja med ponudbo izobraževalnih programov in potrebami na trgu dela, kar privede do presežka visoko izobraženih posameznikov v nekaterih panogah in pomanjkanja kvalificiranih delavcev v drugih. Mladi se pogosto sprašujejo, ali je njihova izobrazba resnično ključ do zaposlitve in ali bodo lahko uresničili svoje poklicne ambicije. V teoretičnem delu naloge smo definirali pojme mladih, izobrazbe in zaposlenosti ter jih med seboj povezali. Prek spletne ankete smo opravili empirični del, poleg ankete pa smo si pomagali tudi s podatki podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije in Eurostata. Na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da stopnja izobrazbe vpliva na delovno aktivnost mladih. Naši anketiranci so mnenja, da je izobrazba pomemben dejavnik pri iskanju primerne zaposlitve za njih, hkrati pa jim pomaga pri razvoju kritičnega mišljenja in jih, v prihodnosti, usmerja. Za izboljšanje njihovega položaja priporočamo prilagoditev izobraževalnih programov potrebam trga dela, spodbujanje pridobivanja praktičnih izkušenj med študijem, omogočanje lažjega dostopa do podpore za samozaposlitev, nudenje aktivne podpore pri iskanju zaposlitve, spodbujanje vseživljenjskega učenja ter prilagoditev socialnih varnostnih sistemov. S temi ukrepi bi lahko izboljšali zaposljivost in ekonomsko stabilnost mlade generacije ter pomagali mladim pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.
Ključne besede: izobrazba, mladi, trg dela, zaposlenost, povezava med izobrazbo in zaposlenostjo
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Analiza zaposlitvene funkcije in dejavnikov zaposlenosti na primeru evropskih držav
Gregor Rihtarič, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaposlenost se uvršča med ključne segmente trga dela in gospodarstva, saj je neprestano podvržena številnim spremembam, novitetam in trendom, njeni učinki pa se izkazujejo tudi izven meja gospodarstva. V preteklih desetletij so se spremembe na trgu dela odražale v različnih smereh. Ena izmed najvidnejših je v sestavi trga dela, kjer je prišlo do enormnega povečanja deleža žensk, pri katerih so stopnje zaposlenosti in participacije močno narasle, in sočasnega zniževanja deleža in stopenj pri starejših moških. Delež mladih na trgu dela v razvitih državah upada, saj namesto zgodnejšega vstopa na trg dlje časa ostajajo v izobraževanju. Aktualno na trgu dela prevladujejo različni trendi, med katerimi pa sta najbolj izrazita presežek delovne sile v manj razvitih državah ter primanjkljaj in staranje delovne sile v nekaterih razvitih državah, kjer se ta odraža v povečevanju deleža starejših starostnih skupin na trgu, rastoči srednji starosti in pričakovani življenjski dobi ob rojstvu. Ob vsem tem je bilo dogajanje v zadnjih treh letih pogojeno izbruhu pandemije bolezni Covid-19 in zajezitvenim ukrepom. Kadar se ukvarjamo z zaposlenostjo, je pomembno dobro razumevanje dejavnikov in mehanizmov, ki povzročijo njene spremembe, saj lahko s tem razložimo številna dogajanja v gospodarstvu in družbi. Na eni strani na zaposlenost vplivajo ekonomski dejavniki, kot so gospodarska rast, izvoz in investicije, na drugi pa imajo vse večji vpliv neekonomski, kot so demografske spremembe, izobrazba in tehnologija. V empiričnem delu smo na podlagi panelnih podatkov za 31 držav (države članice Evropske Unije, Švica, Norveška, Islandija in Velika Britanija) v obdobju med letoma 2000 in 2021 skonstruirali regresijski model združenih podatkov, model fiksnih in model slučajnih učinkov. Na podlagi izvedene ekonometrične analize zaposlitvene funkcije smo ugotovili pozitivno zvezo med zaposlenostjo in izvozom, potrošnjo, inflacijo in šibko pozitivno povezavo z izdatki za plače ter negativno povezavo med zaposlenostjo in pričakovanimi leti šolanja, pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu in opravljenimi delovnimi urami.
Ključne besede: zaposlenost, zaposlitvena funkcija, trg dela, panelni podatki, ekonometrija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 1257; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

4.
Pogledi ljudi na izobraževanje in izobraženost
Sandra Bundalo, 2020, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja je odvisna od prirojenih in pridobljenih sposobnosti, na katere imajo posamezniki različen pogled. Temeljni pogoj za uspešen razvoj posameznika je zdrav organizem. Človekova osebnost se razvije pri procesu vzgoje, s katero je prepleteno izobraževanje. Poznamo različne vrste izobraževanja in različne izobraževalne programe. Bistvo vsega pa je, da ta proces prinaša pozitivne spremembe v človekovem življenju in vedenju. Glede na stopnjo izobrazbe se razlikujejo tudi stopnje zaposlenosti in različne ovire v osebnem ter v poklicnem razvoju. Vse to pa posledično vodi do socialne neenakosti in posledično stigmatizacije.
Ključne besede: izobraževanje, izobrazba, zaposlenost, zdravje, stigmatizacija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2020; Ogledov: 772; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (792,10 KB)

5.
Značilnosti trga dela v Združenem Kraljestvu in Nemčiji s poudarkom na empirični analizi zaposlitvene funkcije
Barbara Feldin, 2020, diplomsko delo

Opis: Trg dela je v današnjem času zelo aktualna tema. Na zaposlenost vpliva več dejavnikov. V našem delu diplomskega projekta smo se osredotočili na ekonometrično analizo zaposlitvene funkcije v dveh državah. V prvem delu smo opisali trg dela in njegove značilnosti za obe državi, prav tako smo se posvetili brezposelnosti in zaposlenosti v obeh državah. Nato smo se posvetili ekonometrični analizi zaposlitvene funkcije v obeh državah. Najprej smo grafično analizirali vpliv izbranih spremenljivk na zaposlenost v posamezni državi, nato pa smo ocenili tri funkcije za obe državi. Po oceni funkcij smo primerjali vse tri funkcije za posamezni državi. Po analizi vseh treh funkcij s primerjavo determinacijskih koeficientov, z Ramsey RESET testom, Box Cox testom in Chow testom smo izbrali najustreznejšo funkcijo v vsaki državi. Nato smo preverili veljavnosti predpostavk metode najmanjših kvadratov izbrane funkcije v obeh državah. V našem delu diplomskega projekta smo z analizo ugotovili, da v ocenjeni zaposlitveni funkciji za Nemčijo ne veljajo vse predpostavke metode najmanjših kvadratov, saj je prisotna multikolinearnost in heteroskedastičnost. Pri analizi ocenjene zaposlitvene funkcije za Združeno kraljestvo smo prav tako ugotovili, da ne veljajo vse predpostavke metode najmanjših kvadratov, saj je prisotna multikolinearnost.
Ključne besede: trg dela, zaposlenost, ekonometrična analiza.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2020; Ogledov: 950; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
Analiza trga dela v izbranih državah evropske unije s poudarkom na razlikah med spoloma
Aneja Požežnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Tema dela diplomskega projekta je analiza trga dela v izbranih državah Evropske unije s poudarkom na plačnih razlikah med spoloma. Osredotočili smo se na analizo celotnega trga dela posamezne države, analizirali stopnje brezposelnosti ter izobrazbene strukture tako moških kot tudi žensk, na koncu je sledila temeljita analiza plačnih razlik med spoloma. Cilj dela diplomskega projekta je ugotovili kakšni so vzroki nastanka in obstoja plačnih razlik med spoloma, kakšna je teoretična razlaga plačnih razlik, analizirali smo ali se zadnja leta razlike v plačah med ženskami in moškimi v izbranih državah večajo ali manjšajo, ter katere izmed izbranih držav imajo večje probleme na omenjenem področju kot druge. Ugotovili smo, da ima največji problem brezposelnosti Italija, najmanjšega Češka. Plačne razlike se v EU v povprečju znižujejo, izmed osmih izbranih držav je 5 takšnih, kjer so plačne razlike med spoloma med najvišjimi v EU in 3 takšne kjer so le te med najnižjimi. Skoraj v vseh osmih državah se je problem plačnih razlik med spoloma v zadnjih 10 letih zmanjšal, edina izjema je Portugalska.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, razlike, plače
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1046; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

7.
Trg delovne sile in brezposelnost na Portugalskem
Sara Brumec, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja predstavimo in analiziramo trg delovne sile in brezposelnost na Portugalskem. V prvem delu teoretično opredelimo trg delovne sile in brezposelnost. Odgovorimo na vprašanje, kako se trg delovne sile deli, in opredelimo, kako se brezposelnost meri in kakšne so njene osnovne vrste. V drugem delu analiziramo trg delovne sile in brezposelnost na primeru Portugalske. Izbrana tema je zanimiva, saj je bila Portugalska zaradi finančne krize ena izmed najbolj prizadetih držav v Evropski uniji, vendar je kljub temu zelo uspešno izpeljala proces okrevanja in prilagajanja, s čimer je postala vzgled drugim evropskim državam. Z uporabo izbranih kazalnikov raziščemo, kakšne razmere so vladale na trgu delovne sile v zadnjih desetih letih. Pojasnimo problematiko migracij in odgovorimo na vprašanje, kakšni so trendi med zaposlenimi in brezposelnimi v tem obdobju. V nadaljevanju opredelimo v katerih gospodarskih dejavnostih je zaposleno največ ljudi. Na koncu definiramo, na katerih področjih je povpraševanje po delovni sili največje. Ugotovimo, da se je v opazovanem obdobju brezposelnost zmanjšala in se vrnila na raven pred krizo. Še vedno je veliko dela potrebnega pri stopnji nizko izobražene delovne sile in visoki brezposelnosti mladih.
Ključne besede: Trg delovne sile, brezposelnost, zaposlenost
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 940; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (554,85 KB)

8.
PRIMERJALNA ANALIZA REGIONALNIH JAVNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE V EVROPSKI UNIJI
Alenka Golubič, 2016, magistrsko delo

Opis: Trenutna gospodarska in finančna kriza ima velike posledice za zaposlenost v Evropski uniji. Brezposelnost je problem večine držav članic Evropske unije, zato se javni zavodi za zaposlovanje soočajo s številnimi izzivi, ki so povezani s spodbujanjem oživitve evropskega trga dela. Glavni cilj magistrske naloge je bil ponuditi orodje, s katerim bi bilo mogoče izboljšati delovanje v analizo vključenih zavodov za zaposlovanje na petih tematskih področjih v osmih regijah Evropske unije. Te so: Štajerska (Avstrija), Bavarska (Nemčija), La Rioja (Španija), Murcia (Španija), Sardinija (Italija), Bucuresti Ilfov (Romunija), Vest (Romunija) in Vzhodna Slovenija (Slovenija). Pet tematskih področij, ki smo jih analizirali v magistrskem delu, se nanaša na ključna področja delovanja zavodov za zaposlovanje v Evropski uniji in vključujejo: upravljanje zavodov za zaposlovanje, izbiro usmerjenosti, ujemanje ponudbe in povpraševanja, vključitev ranljivih skupin na trg dela in individualno zaposljivost. V magistrski nalogi smo s pomočjo makroekonomske analize prikazali stanje gospodarske razvitosti vseh osmih regij ter definirali možnosti za izboljšave v okviru vseh petih tematskih področij. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali izbranim zavodom za zaposlovanje v omenjenih osem regij EU, pa smo pridobili informacije o dobrih praksah delovanja teh zavodov. Na podlagi rezultatov cluster analize in benchmarking analize dobrih praks, magistrska naloga podaja matriko priporočil, v kateri je prikazano, katere dobre prakse bi bilo smiselno prenesti med regijami po različnih tematskih področjih. Največ je v matriki priporočil zapisanih predlogov za tiste regije, ki so v makroekonomski analizi prikazale največ vrzeli in s tem možnosti za izboljšave.
Ključne besede: trg dela, zaposlenost, brezposelnost, gospodarska kriza, benchmarking
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 1299; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (554,90 KB)

9.
Slovenski podjetniški observatorij 2000
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji. Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Ključne besede: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1321; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
PRIMERJALNA ANALIZA JAVNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA NA PODROČJU TRGA DELA V SLOVENIJI
Alenka Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerjalna analiza javnega in zasebnega sektorja na področju trga dela v Sloveniji smo predstavili razlike med obema omenjenima sektorjema. Osredotočili smo se zgolj na zaposlenost in plače v obeh sektorjih. V teoretičnem delu smo preučili aktualne vire in literaturo povezano s to temo. Tako smo v uvodu diplomskega dela predstavili pomembnejše prednosti in pomanjkljivosti, tako zasebnega kot javnega sektorja. V analitičnem delu smo se najprej lotili analize zaposlenosti v javnem in zasebnem sektorju. Zanimalo nas je tudi gibanje plač tako v Sloveniji kot v državah EU. Analizirali plačne razrede v javnem sektorju. Kako si sledijo skupine, podskupine, ter kakšna je plačna lestvica in plačni razredi v javnem sektorju. Najbolj je zanimivo poglavje v analitičnem delu je primerjava plač med javnem in zasebnim sektorjem v Sloveniji. Nekatere hipoteze po bile potrjene, nekatere pa delno potrjene. Ugotovili smo, da so plače v javnem sektorju višje kot zasebnem sektorju. Prvo hipotezo smo potrdili. Naslednjo hipotezo, smo pa le delno potrdili. Saj je zaposlenost v javnem sektorju višja kot v zasebnem, vendar le po zasedenosti delovnih mest. Tretja hipoteza pa se je tudi potrdila, saj se bodo povpraševalci po delu kljub regulatorjem zaposlili na delovna mesta, za katera so se izobraževali oziroma na prosta delovna mesta.
Ključne besede: javni sektor, zasebni sektor, plače, zaposlenost, plačne lestvice, tarifni razredi
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 3535; Prenosov: 548
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici