Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Napake pri dajanju zdravil so s strani zaposlenih v zdravstveni negi najpogostejši vzrok napak v urgentni dejavnosti, s čimer pa so povezani različni vzročni dejavniki. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kateri vzročni dejavniki prispevajo k pojavu napak pri dajanju zdravil pri obravnavi pacientov na področju urgentne zdravstvene nege. Metode: Izveden je bil pregled literature z deskriptivno metodo dela in metodo analize ter sinteze z upoštevanjem smernic PRISMA. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Web of Science in MEDLINE ob upoštevanju zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter limitov iskanja. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali zastavljenim kriterijem iskanja. Ugotovljeno je bilo, da so vzročni dejavniki za pojav napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene nege povezani s prekomerno utrujenostjo zaposlenih v zdravstveni negi in z izmenskim delom. To je posledica pomanjkanja kadra. Ravno tako na pojav napak pri dajanju zdravil vplivata neustrezno razmerje med zaposlenimi v zdravstveni negi in pacientom ob velikem številu pacientov v urgentnih centrih. Razprava in sklep: Pojav napak pri dajanju zdravil je v urgentni dejavnosti najvišji. Kadrovska preobremenjenost in organizacijska problematika vodita v nezadovoljstvo in stres zaposlenih v zdravstveni negi, ki so zaradi obremenitev bolj podvrženi k napakam. Rešitev kadrovske problematike in izboljšanje komunikacije v timu lahko pripomoreta k zmanjšanju napak pri dajanju zdravil.
Ključne besede: zmote, terapija, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 165
Celotno besedilo (566,61 KB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskali, kako aktivno zaposleni sodelujejo v izvedenih dodatnih izobraževanjih, koliko jih podjetje ozavešča o pomembnosti izobraževanj, koliko jih motivira k samemu aktivnemu sodelovanju na teh in v kolikšni meri preverja učinkovitost izobraževanj pri zaposlenih po končanem izobraževanju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na aktivno sodelovanje zaposlenih, kaj je zaposlenim najpomembnejše pri izobraževanjih, zaradi česa in na katerem področju se radi izobražujejo ter katera tehnika preverjanja znanja po koncu izobraževanj jim najbolj ustreza ali ne ustreza. Pri teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije in kompilacije. Podatke o obstoječem stanju na področju izobraževanja pa smo pridobili s pomočjo ankete. Ugotovili smo, da na aktivno sodelovanje zaposlenih najbolj vpliva dober predavatelj, pridobljeno znanje, motivacija nadrejenega in način izobraževanja. S pomočjo izobraževanj bi si zaposleni želeli največ znanja pridobiti na področju informatike in tujega jezika. Intervju se jim zdi najbolj neprijeten način preverjanja znanja po zaključenem izobraževanju, nato pa reševanje testov ter intervju.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, aktivnost, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 611; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: Vprašanje etike postaja v družbi v zadnjih letih vse bolj pomembno. Podjetja, ki imajo sloves etičnosti, delujejo pravilno, pošteno, fluktuacija zaposlenih je nizka, odnosi med dobavitelji in kupci temeljijo na medsebojnem zaupanju, njihova donosnost pa je dobra. Vse to še posebej pride do izraza v raznih kriznih razmerah, kot je bila na primer zadnja koronakriza. V takšnih situacijah se pogosto pojavi dilema o tem, koliko skrbi posvečati poslovni etiki, in na splošno etičnosti delovanja in vedenja, ko sta ogrožena delovanje in obstoj podjetja, oziroma bi se zaradi skrbi za etičnost delovanja lahko tudi zmanjševal dobiček. V diplomskem delu smo na primeru izbranega podjetja želeli ugotoviti vpliv razmer Covida-19 na poslovno etiko in ustvarjanje dobička. Zanimalo nas je, ali je bila v tem času etika za podjetje zgolj breme oziroma ali je vplivala tudi na ustvarjanje dobička. Poleg osnovnega namena smo želeli raziskati tudi, ali so koronski ukrepi vplivali na zaposlovanje in fluktuacijo zaposlenih v izbranem podjetju. Raziskava je pokazala, da je izbrano podjetje v času koronakrize vseskozi zelo dobro skrbelo za dobro organizacijsko klimo, zaposlene in etičnost delovanja in poslovanja, zato negativnih vplivov Covida-19 na poslovno etiko, oziroma zmanjšano skrb za etičnost delovanja in vedenja ni bilo zaznati. Je pa zaradi zmanjšanega obsega dela in popolnega zaprtja ene izmed dejavnosti podjetja v času koronakrize podjetje beležilo zmanjšanje dobička oziroma le-teh nekaj časa sploh ni bilo. Prav tako ni podjetje beležilo nobene prekinitve delovnega razmerja ali prehajanja med delovnimi mesti, razlog za to pa je po mnenju direktorja dobra korelacija med skrbjo za zaposlene in dobrimi odnosi v podjetju. Večji pomen, kot ga podjetje namenja poslovni etiki, se kaže tudi v izboljšani morali zaposlenih, le-ta pa vpliva na njihovo zavzetost za delo, kar ima za posledico boljše rezultate in dobičkonosnost podjetja. Zaključimo lahko, da kriza ni nujno slaba za podjetje in zaposlene, temveč je lahko priložnost bodisi za napredek bodisi za ponoven razcvet.
Ključne besede: Covid-19, poslovna etika, dobiček, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Danes vse pogosteje slišimo izraz delo na daljavo. V resnici se ta izraz uporablja že vrsto let, prvič pa ga je leta 1973 omenil znanstvenik Jack Nilles. Delo na daljavo se je začelo razvijati z razvojem tehnologije v drugi polovici 20. stoletja. Zaposleni v bolj razvitih podjetjih so imeli vse večjo željo po fleksibilnosti svojega prostora in časa. Tehnologija je s seboj prinašala številne nove priložnosti in omogočila prenos dela iz pisarn na katero koli drugo lokacijo, in time zagotovila fleksibilnost za zaposlene. Delo na daljavo ima svoje pozitivne in negativne plati tako za delojemalca kot za delodajalca. Tako delo na daljavo zmanjšuje dnevne stroške potovanj, ur in energije, povečuje produktivnost, omogoča boljši odnos med delom in družino, po drugi strani pa izolira ljudi, zmanjšuje socialne veščine in stike z ljudmi v živo. Mnogi se počutijo osamljene, depresivne, izolirane. Zelo pomembno vlogo pri delu na daljavo igra tudi prostor, v katerem delamo. Domačo pisarno je treba urediti tako, da se počutimo srečno in zadovoljno in zmanjšamo negativne plati na minimum. Vodje znotraj podjetja imajo veliko vlogo pri usklajevanju dela na daljavo z delovanjem organizacije v eno veliko celoto. Morajo biti previdni in skrbeti za interne in eksterne dele organizacije. Zagotoviti morajo, da so vizija, poslanstvo in cilji podjetja usklajeni z delom zaposlenih. Notranji del podjetja vključuje zaposlene, njihovo zadovoljstvo in motivacijo pri delu, strukturo podjetja, njegovo gibanje proti cilju, usklajenost notranjih procesov, itd. Poleg tega zunanji del organizacije vključuje stranke in druge skupine zunaj podjetja, ki vplivajo na samo podjetje in njegovo delovanje.
Ključne besede: Delo na daljavo, management, Covid-19, zaposleni, delodajalec
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: V delovnem okolju se vedno pogosteje srečujemo s sodelovanjem med različnimi generacijami. Starejši zaposleni želijo ostati v organizacijah, vedno več pa je mlajših zaposlenih, ki si želijo vstopiti na trg dela. Da lahko različne generacije delujejo sinergično, je potrebna vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja. Medgeneracijsko sodelovanje omogoča izmenjavo znanj, vzpostavitev empatije na delovnem mestu in neposredno vpliva na počutje in zdravje starejših zaposlenih v organizaciji. Pogoj za vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja je zavedanje njegovega pomena in doprinesa organizaciji. Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki je obsegal 13 vprašanj, ki so se nanašala na medosebne odnose med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi, diskriminacijo na delovnem mestu in pogled na medgeneracijsko sodelovanje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskovali, kako prenašanje znanja med generacijami vpliva na uspešnost starejših zaposlenih, ali diskriminacija na delovnem mestu vpliva na zdravje in medosebne odnose starejših in mlajših zaposlenih in ali mlajši zaposleni spoštujejo starejše in se zavedajo, da jim izmenjava znanj omogoča večjo uspešnost na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da se starejši zaposleni počutijo spoštovane na delovnem mestu in se zavedajo, da so pomemben del organizacije. Mlajši zaposleni vidijo starejše zaposlene kot vir znanja, ki ga starejši radi delijo z njimi. Zavedajo se, da njihov medosebni odnos vpliva na počutje in zdravje starejših ter neposredno na njihovo kakovost in uspešnost dela. Medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah pripomore k zmanjšanju ali odstranitvi stereotipov in starostne diskriminacije med zaposlenimi.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, starejši zaposleni, zaposleni, staranje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 246
Celotno besedilo (876,62 KB)