11. Model ocenjevanja in razvrščanja delovnih mest starejših zaposlenih glede na ergonomske okvire obremenitve sluhaAlbin Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Na trgu dela je prisotnih vedno več starejših zaposlenih, ki predstavljajo demografsko skupino, ki je še posebej občutljiva na težave s sluhom. Hrup na delovnem mestu predstavlja resen problem, saj lahko negativno vpliva na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Nepravilno prilagojena delovna mesta za starejše zaposlene predstavljajo ergonomsko tveganje, ki lahko vodi v dolgotrajne posledice za zaposlenega. Na trgu dela je vedno več starejših zaposlenih, ki imajo dokazano naglušnost zaradi različnih dejavnikov, kar dodatno vpliva na njihovo občutljivost povezano s hrupom. Organizacije in podjetja morajo biti iz tega vidika še posebej pozorna pri oblikovanju delovnih mest za starejše zaposlene.
Namen magistrskega dela je bil oblikovati model ocenjevanja delovnih mest iz vidika starejših zaposlenih, ki bo omogočil delodajalcem in strokovnjakom za ergonomijo v podjetjih boljše razumevanje in upoštevanje specifičnih potreb starejših zaposlenih pri oblikovanju delovnih mest. Proučili smo znanstveno in strokovno literaturo s področja starejših zaposlenih, hrupa na delovnem mestu, sluha in slušnih aparatov. S pomočjo ankete in meritev slušnih sposobnosti anketirancev smo analizirali podatke, upoštevajoč ergonomske dejavnike, kot so hrup, frekvenca zvoka, izpostavljenost hrupu, ter druge relevantne spremenljivke.
Rezultati magistrske naloge bodo lahko koristili tako delodajalcem, ter raziskovalcem na področju ergonomije in varnosti pri delu, saj bodo pripomogli k boljšemu razumevanju in razvoju prilagojenih delovnih mest za starejše zaposlene ter izboljšali kakovost življenja in delovno učinkovitost zaposlenih. Ključne besede: Hrup, sluh, starejši zaposleni, delovna mesta, podjetje Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,60 MB) |
12. Vpliv komunikacije na zadovoljstvo zaposlenihAna Mari Zobić, 2024, diplomsko delo Opis: Ena od značilnosti vsake organizacije je dobro komuniciranje med zaposlenimi. Dobro komuniciranje v podjetju predstavlja organizaciji uspeh, saj zaposleni tako bolje delajo in si medsebojno pomagajo, zaradi česar pride tako do uspešnosti podjetja kakor tudi medsebojnega dobrega odnosa. Tisti ljudje, ki opravljajo svoje delo z veseljem, so bolj uspešni in dosegajo boljše rezultate. Komunikacija je nujno potrebna tako v vsakdanjem življenju kot tudi pri delu Ključne besede: komunikacija, zadovoljstvo, zaposleni, motivacija Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,35 MB) |
13. Organizacijska kultura v revizijskem podjetjuPia Bratkovič, 2024, diplomsko delo Opis: Organizacijska kultura predstavlja skupek vrednot, norm in praks, ki urejajo vedenje in odnose znotraj organizacije. Organizacijska kultura je razširjen pojem, ki se obravnava na različne načine. To diplomsko delo se ukvarja s tematiko, kaj predstavlja organizacijsko kulturo v revizijskem podjetju in kakšna je njena vloga. Obravnavana tema organizacijske kulture v revizijskih podjetjih se osredotoča na oblikovanje in vzdrževanje te kulture, ki ima še posebej pomembno vlogo zaradi visoko reguliranega revizijskega okolja, kjer je potrebno upoštevati predpisane spreminjajoče se standarde in etičnost. Na podlagi predhodnih tujih raziskav v povezavi s to tematiko je predstavljen splošni model organizacijske kulture v reviziji, vrste organizacijskih kultur in klim, ki jih lahko zasledimo v revizijskem podjetju. Sledi predstavitev vpliva kulture in klime na kakovost revidiranja, v povezavi s kulturo in uspešnostjo revizijskega podjetja, predstavitev vloge komunikacije, mehanizma upravljanja zaposlenih in pomen preveritve organizacijske kulture v revizijskih podjetjih. Diplomsko delo ima dve hipotezi, ki smo ju tudi potrdili na podlagi proučitve ugotovitev preteklih raziskav. Pozitivna organizacijska kultura ima v revizijskem podjetju pozitiven vpliv na zavzetost zaposlenih, obseg storitev, ki jih revizijsko podjetje opravlja. Pozitivna organizacijska kultura v revizijskem podjetju je povezana z večjim obsegom storitev, ki jih opravlja revizijsko podjetje. Na podlagi teoretičnih spoznanj na to temo smo prišli do sklepa, da revizijska podjetja z močnimi in pozitivnimi organizacijskimi kulturami pogosteje širijo obseg svojih storitev, saj taka kultura spodbuja inovacije, izboljšuje kakovost storitev in povečuje zadovoljstvo strank. Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da ima organizacijska kultura v revizijskih podjetjih ključno vlogo pri oblikovanju vedenja zaposlenih, kakovosti revizijskih storitev in uspešnosti podjetja. Pozitivna organizacijska kultura lahko poveča zavzetost zaposlenih in izboljša kakovost revidiranja. V naši raziskavi, v diplomskem delu, obstajajo nekatere omejitve, kot so omejenost na razpoložljive pretekle raziskave različnih avtorjev, ki so praviloma osredotočene na velika revizijska podjetja in geografsko omejene. Ugotovitve diplomskega dela pripomorejo k boljšemu razumevanju organizacijske kulture v revizijskih podjetjih. Možno je, da se v prihodnje ugotovitve raziskave primerjajo, posplošijo in povežejo s preostalimi revizijskimi podjetji, razišče pa tudi, kako je organizacijska kultura zaznana in predstavljena med zaposlenimi v teh revizijskih podjetjih. Ključne besede: Organizacijska kultura, revizija, revizor, revizijsko podjetje, zaposleni. Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,93 MB) |
14. Uvajanje in usposabljanje novozaposlenihNikolaj Milićević, 2024, diplomsko delo Opis: Raziskovali smo temo uvajanje in usposabljanje novo zaposlenih. Vprašali smo se, na kakšne načine različna podjetja uvajajo in usposabljajo novo zaposlene, ki s konkretnim delom še nimajo izkušenj, ali so novo zaposleni zadovoljni z uvajanjem in kakšen je odnos mentorja do novega zaposlenega. Dotaknili smo se problema, da pride veliko novih zaposlenih v novo delovno okolje, pri čemer še nimajo delovnih izkušenj, kjer v bistvu primanjkuje mentorjev za usposabljanje na delovnem mestu, ki so ključni za uvajanje in usposabljanje. Za pridobitev odgovorov na zastavljena vprašanja smo sestavili anketo, ki
jo razložimo v nadaljevanju diplomskega dela. Predvsem so ključni novi zaposleni mladi, ki začenjajo s svojo kariero. Zlasti nove zaposlene uvajajo približno teden do dva tedna, odvisno od količine in zahtevnosti dela. Predvsem jih uvajajo s predstavitvijo organizacijske kulture, tehničnim usposabljanjem in z delom pod vodstvom izkušenega mentorja. Novi zaposleni so precej zadovoljni z uvajanjem na delovnem mestu, saj so dobili neko korist, nekaj tudi dodatne razgledanosti. Prav tako imajo mentorji pozitiven odnos do novo zaposlenih s tem, da se jim posvetijo, jim lepo vse razložijo s pozitivnim pristopom Ključne besede: uvajanje, usposabljanje, mentorstvo, novo zaposleni, delovno okolje Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,79 MB) |
15. Dinamika dela v revizijski ekipiJasmina Hobot, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je preučiti vpliv organizacijske kulture revizijskega podjetja na posameznika, revizijsko ekipo in njene člane ter organizacijo dela. Diplomsko delo temelji na raziskovanju ugotovitev različnih avtorjev iz preteklih raziskav, in sicer pri velikih štirih revizijskih podjetij (angl. Big 4 audit firms), ki veljajo za velika podjetja s področja revizije, računovodstva in poslovnega svetovanja. V diplomskem delu smo se tako omejili izključno na izvajanje revizijske dejavnosti. Diplomsko delo začnemo s predstavitvijo razlike med profesionalizmom in komercializmom v revizijskem podjetju, vplivom etične kulture na podjetje kot celoto, na ekipo in na vsakega posameznika. Opredelili smo možne načine pridobivanja znanja v revizijskem podjetju. Nato smo predstavili temeljna revizijska načela in nevarnosti zanje. Opredelimo tudi pojem revizijske ekipe, posamezne ravni članov v revizijski ekipi, ki so izoblikovani v obliki hierarhične lestvice. V nadaljevanju diplomskega dela opredelili pojem dinamike dela v revizijski ekipi in predstavili možne dejavnike, ki vplivajo na samo izgradnjo. Na dinamiko dela v revizijski ekipi vpliva možnost kariernega napredovanja članov v revizijski ekipi, velik vpliv ima tudi sama motivacija in dejavniki odhoda članov revizijske ekipe. Na podlagi proučitev smo zapisali možne predloge, ki lahko vplivajo na izboljšanje dinamike dela v revizijskem podjetju. Možni dejavniki za izboljšavo dinamike dela so ozaveščanje zaposlenih o pomenu organizacijske kulture v revizijskem podjetju, razglabljanje o napakah v poslih revizije, povezovanje članov revizijske ekipe, nudenje dodatnega izobraževanja, nagrajevanje ipd. Omejitev diplomskega dela je, da nismo delovali oz. ne delujemo v revizijskem podjetju oz. nismo pridobili vpogleda v delovanje revizijskih podjetij velike četverice. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav smo preverjali hipoteze. V diplomskem delu prvo hipotezo, da na dinamiko dela v revizijski ekipi ima vpliv možnost hitrega kariernega napredovanja posameznih članov revizijske ekipe v reviziji, nismo ne potrdili ne ovrgli. Drugo hipotezo, da na dinamiko dela v revizijski ekipi ima vpliv odhod članov revizijske ekipe, pa smo potrdili. V bodoče bi se lahko usmerili v raziskovanje na praktičnih primerih dinamike dela v revizijski ekipi v posameznem revizijskem podjetju z namenom raziskovanja dejavnikov, ki vplivajo na dinamiko dela. Ključne besede: Revizija, revizijsko podjetje, ekipa, zaposleni, revizijski partner, kultura, dinamika. Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,30 MB) |
16. Ustvarjanje ugodnega delovnega okolja za povečanje zadovoljstva in motivacije zaposlenih v družinskem srednje velikem podjetjuLuka Vedernjak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučevali vlogo zadovoljstva in motivacije zaposlenih pri ustvarjanju ugodnega delovnega okolja v srednje velikem družinskem podjetju in jo preučili ter predstavili na primeru podjetja AJM okna-vrata-senčila d.o.o.
Zadovoljstvo zaposlenih in njihova motivacija sta ključni dejavnik uspeha, a sta pogosto spregledana. Podjetja se vse bolj zavedajo pomena skrbi za zadovoljstvo svojih delavcev na različne načine, kar je še posebej cenjeno v družinskih podjetjih. Zadovoljni zaposleni, ki svoje delo opravljajo v pozitivno naravnanem delovnem okolju, so produktivnejši in lojalnejši, kar pa ima dober vpliv na uspešnost podjetja, in sicer na kratki in dolgi rok.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu smo opredelili in predstavili pojme motivacija, zadovoljstvo in družinsko podjetje, prav tako smo analizirali vpliv zadovoljstva zaposlenih na uspešnost družinskega podjetja in raziskali pristope za izboljšanje zadovoljstva in motivacije. Podrobno smo predstavili podjetje AJM okna-vrata-senčila d.o.o. V drugem delu smo s pomočjo ankete izmerili raven motivacije in zadovoljstva zaposlenih v podjetju AJM okna-vrata-senčila d.o.o., identificirali vzroke za trenutno stanje in na podlagi ugotovitev oblikovali priporočila za izboljšanje ravni motivacije in zadovoljstva. Ključne besede: motivacija, zadovoljstvo, družinsko podjetje, zaposleni, delovno okolje, srednje veliko podjetje, AJM okna-vrata-senčila d.o.o. Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,22 MB) |
17. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v Vrtcu Ciciban SevnicaEva Tihole, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na pomembni tematiki, ki vplivata na uspešno delovanje organizacije. V teoretičnem delu smo s pomočjo domače in tuje literature zajeli in navedli osnove motivacije in zadovoljstva zaposlenih. Pisali smo o motivacijskih dejavnikih, opisali različne motivacijske teorije in o tem, kakšen pomen ima motivacija na delovnem mestu in kakšni zapleti se lahko pripetijo, da zavirajo motivacijo. Prav tako smo raziskali, kakšen je sploh pomen zadovoljstva na delovnem mestu, kako na zadovoljstvo vpliva motivacija ter kako jo je mogoče meriti. V empiričnem delu pa smo na podlagi anketnega vprašalnika analizirali motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih v Vrtcu Ciciban Sevnica. Ugotovili smo, da so zaposleni s svojim delovnim mestom zadovoljni ter da so medsebojni odnosi tisti, ki jih pri delu najbolj motivirajo. Na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu pa najbolj vpliva zanimivost dela. Iz magistrske naloge lahko razberemo, da je motivacija ključnega pomena ne samo na delovnem mestu, ampak tudi v vsakdanjem življenju, saj je cilj vsakega posameznika, da čuti zadovoljstvo na vseh področjih življenja. Jasno je tudi, da so motivirani zaposleni bolj zadovoljni in posledično svoje delo opravljajo bolje in stremijo k ciljem organizacije. Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, motivacija, motivacijske teorije, zaposleni, organizacija. Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 11; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,81 MB) |
18. Vpliv socialnih omrežij na individualno delovno uspešnostMerisa Durović, 2024, diplomsko delo Opis: Socialna omrežja so internetne aplikacije interaktivnega značaja, ki služijo ustvarjanju in deljenju vsebin na individualni in skupinski ravni. Platforme, kot so Facebook, Instagram, Twitter in druge omogočajo hitro izmenjavo informacij v realnem času ter so ključna za trženje izdelkov in storitev. Podjetja izkoriščajo ta orodja za promocijo izdelkov in storitev, ustvarjanje odnosov z uporabniki in krepitev zavesti o blagovni znamki. Socialna omrežja danes pripomorejo k večji poslovni uspešnosti podjetja. Prav tako pa je poslovna uspešnost podjetja povezana z delovno uspešnostjo zaposlenih, ki izhaja iz njihovih sposobnosti, izkušenj ter znanja. Zaposleni in delovno okolje igrajo ključno vlogo. Delovna uspešnost se nanaša na dejanja posameznikov, ki prispevajo k ciljem organizacije. Vpliv socialnih omrežij na delovno uspešnost posameznika je pomemben, saj te omogočajo izboljšano komunikacijo med zaposlenimi ne glede na lokacijo, spodbujajo sodelovanje in timsko delo ter omogočajo hiter dostop do informacij. Kljub koristim pa prekomerna uporaba socialnih omrežij med delovnim časom lahko zmanjša produktivnost, saj odvrača od opravljanja nalog in posledično doseganja ciljev. Neprekinjeno preverjanje omrežij lahko vodi do zamujenih rokov in slabše uspešnosti pri delu. Izvedli smo raziskavo med zaposlenimi v podjetju X. Skozi proces raziskave sta nas vodili dve hipotezi. Prva je bila: Socialna omrežja negativno vplivajo na individualno delovno uspešnost, medtem ko se je druga glasila: Zaposleni preveč časa (5 ur ali več) preživljajo na socialnih omrežjih. Na osnovi izvedene empirične raziskave smo prvo hipotezo potrdilli in drugo ovrgli. V teoretičnem delu smo proučevali delovno uspešnost zaposlenega, socialna omrežja, njihove prednosti in slabosti ter kakšen vpliv imajo na zaposlene in podjetje. Sledil je empirični del diplomske naloge, kjer so rezultati pokazali, da se zaposleni zavedajo vseh negativnih posledic, ki jih lahko prinese prekomerna uporaba socialnih omrežij, zato jih premišljeno uporabljajo ter hkrati omejijo njihov čas uporabe. Ključne besede: Socialna omrežja, individualna delovna uspešnost, zaposleni, delodajalec, motivacija. Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 17; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,55 MB) |
19. Digitalno spremljanje dela zaposlenih in učinkovitost pri deluTeja Leban, 2024, diplomsko delo Opis: Digitalno spremljanje dela zaposlenih zajema uporabo tehnologij, kot so GPS sledenje, nadzor aktivnosti na računalnikih ter spremljanje produktivnosti, z namenom spremljanja in analiziranja delovne učinkovitosti zaposlenih. Učinkovitost pri delu se nanaša na uspešnost in produktivnost zaposlenih pri izpolnjevanju nalog in ciljev. Digitalno spremljanje lahko poveča učinkovitost z zagotavljanjem vpogleda v delovne navade, vendar pa lahko tudi povzroči nezadovoljstvo in zmanjšano motivacijo zaradi občutka prekomernega nadzora.
Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv digitalnega spremljanja zaposlenih na njihovo učinkovitost pri delu. To je bilo opravljeno s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 52 zaposlenih v dveh namensko izbranih podjetjih.
Zastavili smo si eno hipotezo, ki smo jo na podlagi rezultatov ovrgli. Ugotovili smo, da ima digitalno spremljanje bolj nevtralen kot pozitiven vpliv na učinkovitost zaposlenih pri delu. Ključne besede: digitalno spremljanje, učinkovitost, delo, zaposleni Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,67 MB) |
20. Ravnovesje med delom in družino ter zavzetost zaposlenih pri delu v podjetju xMarjeta Horvat, 2024, magistrsko delo Opis: Sodobni način življenja prinaša številne izzive, med katerimi je usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti eden najpomembnejših. Tudi delovno okolje je vse bolj zahtevno, kar lahko vpliva na ravnovesje med delom in družino ter na zavzetost zaposlenih pri delu. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje različnih dejavnikov, ki vplivajo na ravnovesje med delom in družino ter na zavzetost zaposlenih pri delu. Razdeljeno je na teoretični, empirični in zaključni del. V okviru teoretičnega dela smo pregledali literaturo in obstoječe raziskave s področja ravnovesja med delom in družino ter zavzetosti zaposlenih. V izbranem podjetju smo izvedli raziskavo med zaposlenimi, s katero smo raziskali, kakšna je stopnja zavzetosti zaposlenih pri delu in kateri dejavniki vplivajo na zavzetost. Zanimalo nas je, na kakšen način podjetje podpira usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter kakšen vpliv ima stopnja zadovoljstva z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem na zavzetost zaposlenih. Rezultati raziskave so pokazali, da ni povezave med stopnjo zadovoljstva z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem in zavzetostjo zaposlenih. Večina zaposlenih v izbranem podjetju ima srednjo stopnjo delovne zavzetosti, čeprav podjetje skrbi za povečevanje zavzetosti zaposlenih pri delu. Rezultati raziskave kažejo, da so zaposleni zadovoljni z ukrepi, ki jih za zagotavljanje ravnovesja med delom in družino nudi podjetje x. Na podlagi rezultatov smo oblikovali priporočila za podjetje x, kako lahko še izboljša politiko in prakse, ki podpirajo ravnovesje med delom in družino ter zavzetost zaposlenih pri delu. Ključne besede: zaposleni, usklajevanje, zavzetost, delo, družinsko življenje Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,32 MB) |