Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vprašanje etike postaja v družbi v zadnjih letih vse bolj pomembno. Podjetja, ki imajo sloves etičnosti, delujejo pravilno, pošteno, fluktuacija zaposlenih je nizka, odnosi med dobavitelji in kupci temeljijo na medsebojnem zaupanju, njihova donosnost pa je dobra. Vse to še posebej pride do izraza v raznih kriznih razmerah, kot je bila na primer zadnja koronakriza. V takšnih situacijah se pogosto pojavi dilema o tem, koliko skrbi posvečati poslovni etiki, in na splošno etičnosti delovanja in vedenja, ko sta ogrožena delovanje in obstoj podjetja, oziroma bi se zaradi skrbi za etičnost delovanja lahko tudi zmanjševal dobiček. V diplomskem delu smo na primeru izbranega podjetja želeli ugotoviti vpliv razmer Covida-19 na poslovno etiko in ustvarjanje dobička. Zanimalo nas je, ali je bila v tem času etika za podjetje zgolj breme oziroma ali je vplivala tudi na ustvarjanje dobička. Poleg osnovnega namena smo želeli raziskati tudi, ali so koronski ukrepi vplivali na zaposlovanje in fluktuacijo zaposlenih v izbranem podjetju. Raziskava je pokazala, da je izbrano podjetje v času koronakrize vseskozi zelo dobro skrbelo za dobro organizacijsko klimo, zaposlene in etičnost delovanja in poslovanja, zato negativnih vplivov Covida-19 na poslovno etiko, oziroma zmanjšano skrb za etičnost delovanja in vedenja ni bilo zaznati. Je pa zaradi zmanjšanega obsega dela in popolnega zaprtja ene izmed dejavnosti podjetja v času koronakrize podjetje beležilo zmanjšanje dobička oziroma le-teh nekaj časa sploh ni bilo. Prav tako ni podjetje beležilo nobene prekinitve delovnega razmerja ali prehajanja med delovnimi mesti, razlog za to pa je po mnenju direktorja dobra korelacija med skrbjo za zaposlene in dobrimi odnosi v podjetju. Večji pomen, kot ga podjetje namenja poslovni etiki, se kaže tudi v izboljšani morali zaposlenih, le-ta pa vpliva na njihovo zavzetost za delo, kar ima za posledico boljše rezultate in dobičkonosnost podjetja. Zaključimo lahko, da kriza ni nujno slaba za podjetje in zaposlene, temveč je lahko priložnost bodisi za napredek bodisi za ponoven razcvet.
Ključne besede: Covid-19, poslovna etika, dobiček, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Danes vse pogosteje slišimo izraz delo na daljavo. V resnici se ta izraz uporablja že vrsto let, prvič pa ga je leta 1973 omenil znanstvenik Jack Nilles. Delo na daljavo se je začelo razvijati z razvojem tehnologije v drugi polovici 20. stoletja. Zaposleni v bolj razvitih podjetjih so imeli vse večjo željo po fleksibilnosti svojega prostora in časa. Tehnologija je s seboj prinašala številne nove priložnosti in omogočila prenos dela iz pisarn na katero koli drugo lokacijo, in time zagotovila fleksibilnost za zaposlene. Delo na daljavo ima svoje pozitivne in negativne plati tako za delojemalca kot za delodajalca. Tako delo na daljavo zmanjšuje dnevne stroške potovanj, ur in energije, povečuje produktivnost, omogoča boljši odnos med delom in družino, po drugi strani pa izolira ljudi, zmanjšuje socialne veščine in stike z ljudmi v živo. Mnogi se počutijo osamljene, depresivne, izolirane. Zelo pomembno vlogo pri delu na daljavo igra tudi prostor, v katerem delamo. Domačo pisarno je treba urediti tako, da se počutimo srečno in zadovoljno in zmanjšamo negativne plati na minimum. Vodje znotraj podjetja imajo veliko vlogo pri usklajevanju dela na daljavo z delovanjem organizacije v eno veliko celoto. Morajo biti previdni in skrbeti za interne in eksterne dele organizacije. Zagotoviti morajo, da so vizija, poslanstvo in cilji podjetja usklajeni z delom zaposlenih. Notranji del podjetja vključuje zaposlene, njihovo zadovoljstvo in motivacijo pri delu, strukturo podjetja, njegovo gibanje proti cilju, usklajenost notranjih procesov, itd. Poleg tega zunanji del organizacije vključuje stranke in druge skupine zunaj podjetja, ki vplivajo na samo podjetje in njegovo delovanje.
Ključne besede: Delo na daljavo, management, Covid-19, zaposleni, delodajalec
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: V delovnem okolju se vedno pogosteje srečujemo s sodelovanjem med različnimi generacijami. Starejši zaposleni želijo ostati v organizacijah, vedno več pa je mlajših zaposlenih, ki si želijo vstopiti na trg dela. Da lahko različne generacije delujejo sinergično, je potrebna vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja. Medgeneracijsko sodelovanje omogoča izmenjavo znanj, vzpostavitev empatije na delovnem mestu in neposredno vpliva na počutje in zdravje starejših zaposlenih v organizaciji. Pogoj za vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja je zavedanje njegovega pomena in doprinesa organizaciji. Oblikovali smo anketni vprašalnik, ki je obsegal 13 vprašanj, ki so se nanašala na medosebne odnose med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi, diskriminacijo na delovnem mestu in pogled na medgeneracijsko sodelovanje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskovali, kako prenašanje znanja med generacijami vpliva na uspešnost starejših zaposlenih, ali diskriminacija na delovnem mestu vpliva na zdravje in medosebne odnose starejših in mlajših zaposlenih in ali mlajši zaposleni spoštujejo starejše in se zavedajo, da jim izmenjava znanj omogoča večjo uspešnost na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da se starejši zaposleni počutijo spoštovane na delovnem mestu in se zavedajo, da so pomemben del organizacije. Mlajši zaposleni vidijo starejše zaposlene kot vir znanja, ki ga starejši radi delijo z njimi. Zavedajo se, da njihov medosebni odnos vpliva na počutje in zdravje starejših ter neposredno na njihovo kakovost in uspešnost dela. Medgeneracijsko sodelovanje v organizacijah pripomore k zmanjšanju ali odstranitvi stereotipov in starostne diskriminacije med zaposlenimi.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, starejši zaposleni, zaposleni, staranje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 261
Celotno besedilo (876,62 KB)

Opis: Po mnenju strokovnjakov je za kibernetski napad v 95 odstotkih odgovorna človeška napaka. Tehnologija preprečevanja kibernetskih napadov je na tehničnem področju v zadnjih letih tako napredovala, da so strokovnjaki mnenja, da je kibernetski napad na tehničnem nivoju skorajda nemogoč. Še vedno pa obstaja človeški faktor in kibernetski napadalci so se začeli zavedati, da je v varnostni strukturi najšibkejša točka človek. Z namenom, da bi odkrili, kakšen vpliv ima informacijska pismenost na informacijsko varnost podjetja, smo opravili anketo z zaposlenimi v ALPE-PANON, d. o. o., (n = 109) in krajši intervju s Tadejem Ostercem, vodjo informacijskega oddelka podjetja. S pomočjo vprašanj v anketnem vprašalniku smo želeli izvedeti, ali so zaposleni osnovno informacijsko pismeni. Zanimalo nas je, ali znajo najti, ovrednotiti in podati informacije naprej, ali poznajo manj znane oblike osebnih podatkov itd. Anketni vprašalnik je začelo izpolnjevati 109 zaposlenih, a ga niso vsi končali. Lahko potrdimo, da je večina anketirancev, ki so odgovorili na vprašanja, vsaj osnovno pismenih. Prav tako se zavedajo, da osebnih podatkov sodelavcev ne smejo deliti z zunanjimi entitetami (gosti). Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov, in sicer iz osnovnega dela in dela, namenjenega zaposlenim na višjih položajih, ki imajo večji dostop do kočljivih podatkov. Anketo je rešilo 44 oseb na višjem položaju. S pomočjo vprašanj smo ugotovili, da zaposleni na teh položajih vedo, kako najti, kritično ovrednotiti in podati informacije naprej, ko je to potrebno. Če pogledamo vzorce anketnih vprašalnikov (n = 109), ki smo jih pridobili med raziskavo, lahko sklepamo, da so tudi ostali zaposleni, ki jih je okoli devetsto, vsaj osnovno informacijsko pismeni. Ne moremo pa tega potrditi v celoti. Da bi lahko to teorijo potrdili, bi morali v prihodnosti izvesti še en anketni vprašalnik z večjim številom anketiranih. To odpira možnost, da se v prihodnosti v sodelovanju z McDonald's Slovenija ponovno izvede podobna raziskava.
Ključne besede: informacijska pismenost, zaposleni, varstvo podatkov, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 892; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: V današnjem času, lahko na podlagi številni raziskav, prekarno delo opredelimo kot izrazito negativen družbeni fenomen, ki spreminja trg dela ter kadre na njem in s tem tudi življenja delavcev, na način, ki ni združljiv s standardi sodobne pravne in socialne države. In če je v preteklosti veljalo moto »Delo osvobaja« danes za večino prekarcev velja moto »Delam zgolj za to, da preživim«. Namen magistrskega dela je bil predstaviti teoretično podlago prekarnosti ter ugotoviti njen vpliv na zaposlene. Uporabljen je bil raziskovalni pristop s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in kvantitativnim pristopom, za katerega so bili podatki zbrani z anketo ter interpretacija ugotovitev. Raziskava je pokazala, da je prekarna oblika zaposlitve večkrat neprostovoljna, da so mladi še posebej izpostavljena skupina, ko gre za katero od atipičnih zaposlitev, da je v atipičnih oblikah zaposlitve zaposlenih več žensk, da so zaposleni v atipičnih oblikah zaposlitve manj zadovoljni pri delu in manj zavzeti, da je njihovo zdravstveno stanje slabše ter da jim zaposlitveno razmerje ne omogoča zadostne stabilnosti, da bi lahko sklepali dolgoročne načrte glede njihovega življenja. Prekarnost ni zgolj oblika zaposlitve temveč postaja način življenja in premišljevanja o prihodnjem življenju in ustvarja nov delovni razred, razred prekariat. Ob tem pa moramo opozoriti, da bomo, v kolikor se stvari ne bodo spremenile, v prihodnosti (če še nismo) vsi po malem prekarni delavci.
Ključne besede: Trg dela, prekarno delo, zaposleni, oblika zaposlitve, posledice prekarnosti
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 733; Prenosov: 149
Celotno besedilo (2,02 MB)