Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Komunikacija med zaposlenimi ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne oskrbe v domovih za starostnike, saj omogoča učinkovito usklajevanje nalog, prenos informacij in vzpostavljanje zaupanja. Njena pomembnost se kaže v vplivu na odnose in zadovoljstvo zaposlenih, dobrobit stanovalcev ter na delovno okolje, kjer lahko pomanjkljiva komunikacija vodi do stresa, napak in slabše kakovosti storitev. Kljub temu se zaposleni pogosto soočajo z izzivi in ovirami, kot so pomanjkanje kadra, časovne omejitve in raznolike potrebe starejših, ki otežujejo tekoče komuniciranje. Namen: Namen raziskave je bil preučiti vlogo in pomen komunikacije med zaposlenimi v domu za starostnike, identificirati glavne izzive ali ovire v komunikacijskem procesu ter oceniti, kako komunikacija vpliva na delo in zadovoljstvo zaposlenih ter kakovost oskrbe stanovalcev. Metode dela: Delo temelji na kombinaciji teoretičnega pregleda literature in empirične raziskave. V teoretičnem delu so predstavljeni komunikacija, značilnosti komunikacije v organizacijah, izzivi in ovire v procesu komunikacije ter komunikacijske strategije. Empirični del je bil izveden kot kvantitativna raziskava z anketnim vprašalnikom, ki je bil razdeljen med različne profile zaposlenih v domu za starostnike – DEOS Medvode. Podatki so bili analizirani s pomočjo statističnega programa SPSS. Rezultati: Rezultati so potrdili prvo hipotezo (H1), da komunikacijske ovire, kot so pomanjkanje časa, slaba povezanost med kadri in nejasni prenosi informacij, neposredno zmanjšujejo kakovost oskrbe. Druga hipoteza (H2), ki je predvidevala, da dobra komunikacija sama po sebi pozitivno vpliva na delovno vzdušje in zadovoljstvo, ni bila potrjena, saj se je pokazalo, da na ta vidik vplivajo tudi drugi organizacijski dejavniki. Prav tako tretja hipoteza (H3), ki je povezovala spodbujanje izražanja mnenj z večjo odprtostjo in boljšo organizacijo dela, ni bila statistično potrjena, čeprav so zaposleni to spodbudo prepoznali kot koristno. Skupni rezultati so pokazali, da je kakovost komunikacije zelo pomembna za oskrbo, a njen vpliv na delovno klimo in organizacijo dela ni enoznačen brez širše sistemske podpore. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da je komunikacija med zaposlenimi v domu za starostnike temeljni mehanizem, ki povezuje tim in omogoča varno ter kakovostno oskrbo stanovalcev. Jasna in strukturirana izmenjava informacij prispeva k učinkovitosti in boljšemu delovnemu vzdušju, medtem ko pomanjkanje časa, nejasni prenosi ter šibka povezanost med kadri zmanjšujejo kakovost dela. Ugotovitve kažejo tudi, da sama komunikacija ni zadosten pogoj za izboljšanje zadovoljstva zaposlenih in organizacije dela, saj je njen učinek odvisen od širše podpore vodstva, kadrovskih pogojev in kulture zaupanja. Za dolgoročne izboljšave so zato nujni strukturirani pristopi, redne povratne informacije ter delovno okolje, ki spodbuja odprtost in sodelovanje zaposlenih.
Ključne besede: komunikacija, pomen, zaposleni, dom za starostnike, izzivi
Objavljeno v DKUM: 20.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava družbene spremembe in prilagoditve delovnega okolja starejšim zaposlenim, za katere smo glede na zakonsko opredelitev v Sloveniji postavili prag starejši od 55 let. Tekom naloge smo se osredotočili na izzive in prednosti zaposlovanja starejših zaposlenih ter strategije za njihovo učinkovito vključevanje v organizacije. V teoretičnem delu v nalogi najprej predstavimo ključne družbene spremembe, ki vplivajo na delovno okolje starejših zaposlenih. Sem smo uvrstili demografske trende, spremembe v zakonodaji, ekonomske in družbenokulturne dejavnike, psihološke vidike staranja in nenazadnje tudi digitalne spremembe. Le-te pomembno oblikujejo pogoje dela in zahtevajo ustrezne odzive na ravni celotne družbe, organizacij in tudi odgovornosti starejših zaposlenih. Ravno zaradi različnih dejavnikov vloga starejših zaposlenih ni enoznačna, temveč se tako država, organizacije in tudi zaposleni soočajo z izzivi in prednostmi, ki so posledica zaposlovanja starejših zaposlenih. Med izzivi pogosto izstopajo stereotipi, diskriminacija, pomanjkanje prilagoditev delovnih mest, digitalna izključenost in omejene možnosti kariernega razvoja, medtem ko med prednosti uvrščamo bogate delovne izkušnje, prenos znanja, stabilnost in visoko zavzetost, kar predstavlja pomembno vrednost za organizacije. Da naslovimo te izzive in še bolj v ospredje postavimo prednosti, smo del naloge posvetili tudi smernicam za učinkovito upravljanje s starejšimi zaposlenimi, kamor smo uvrstili promocijo in varovanje zdravja, prilagojene delovne pogoje, sistem razvoja kadrov, medgeneracijsko povezovanje ter digitalno vključenost. Na podlagi pregleda dosedanjih domačih in tujih raziskav smo se odločili, da za opisno primerjavo preverimo realno stanje tako starejših zaposlenih, kot tudi zaposlenih, ki se ukvarjajo z upravljanjem starejših kadrov v slovenskih organizacijah. Osredotočili smo se na zaznavo družbenih sprememb z obeh vidikov, pogostost izvajanja ukrepov, ki izboljšujejo delovna okolja starejših zaposlenih ter potrebe starejših zaposlenih po izboljšanju delovnih pogojev. Prav tako pa nas je zanimalo, kako se ukrepi povezujejo s počutjem starejših zaposlenih in produktivnostjo v zadnjem letu. Rezultati potrjujejo, da je v povprečju petina zaposlenih starejša od 55 let, kar nakazuje na aktualnost teme, ki bo zahtevala vedno več pozornosti. Ugotovili smo, da sta najpomembnejši potrebi starejših zaposlenih možnost fleksibilnega delovnega časa in finančne spodbude, ki se v praksi redko izvajata pri starejših zaposlenih tudi z vidika kadrovske službe. Ena izmed ključnih ugotovitev naloge pa je zavrnitev stereotipnega razmišljanja, da so starejši zaposleni pogosteje odsotni zaradi bolezni, kar so potrdili tako zaposleni, kot tudi kadrovska služba. V zaključku izpostavimo, da vključevanje starejših zaposlenih in enakopravna obravnava ni le pomembna za dobro poslovanje organizacij, temveč tudi strateška prednost, predvsem kadar so ukrepi individualno prilagojeni potrebam zaposlenih, s katerimi se spodbuja motiviranost.
Ključne besede: Družbene spremembe, prilagoditve delovnega okolja, starejši zaposleni
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne, varne, učinkovite in celostne zdravstvene nege je ključnega pomena psihološko dobro počutje zaposlenih v zdravstveni negi in njihovo zadovoljstvo pri delu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi v povezavi z zadovoljstvom pri delu. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 100 zaposlenih v zdravstveni negi, ki so člani izbranega regijskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani in analizirani z Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 29.0. Rezultati: Rezultati kažejo, da zaposleni v zdravstveni negi dosegajo visoko stopnjo psihološkega dobrega počutja (PV = 4,68) in srednjo stopnjo zadovoljstva pri delu (PV = 3,9) ter da se psihološko dobro počutje z zadovoljstvom na delovnem mestu statistično pomembno pozitivno povezuje. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave so spodbudni, saj kažejo na dobro subjektivno doživljanje posameznikov v povezavi z njihovim delom. Zagotavljanje optimalnega psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi in njihovega zadovoljstva pri delu je pomembno, saj vpliva na kakovost in varnost zdravstvene nege ter celotnega zdravstvenega sistema.
Ključne besede: psihološko dobro počutje, zaposleni v zdravstveni negi, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko zavzetosti zaposlenih in njen vpliv na uspešnost organizacije. Zavzetost je danes ena izmed bolj pomembnih tem sodobnega managementa, saj povezuje motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu ter tudi čustveno pripadnost določeni organizaciji, v kateri delujejo. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev zavzetosti, razlike v primerjavi z motivacijo in zadovoljstvom ter pomen, ki ga ima na uspešnost in dolgoročni obstoj samega podjetja. Poseben poudarek je namenjen Gallupovemu modelu, ki se uporablja kot orodje za merjenje in spremljanje zavzetosti zaposlenih. V nadaljevanju je bolj podrobno predstavljeno podjetje 11Teamsports Steiermark Gmbh, njihova organizacijska kultura, struktura zaposlenih in pristopi, s katerimi želi ustvariti spodbudno delovno okolje za vse vpletene v organizaciji. Empirični del temelji na raziskavi med zaposlenimi, kjer so bila proučena njihova stališča, dosedanje izkušnje in pričakovanja glede dela in odnosa samega podjetja do zaposlenih. Analiza je prikazala ključne dejavnike, ki vplivajo na zavzetost ter pokazala, kako pomembna so priznanja in potrditve za zaposlene, da se le-ti počutijo cenjene in imajo možnost za osebnostni razvoj, medtem pa so tudi vključeni v proces oblikovanja pozitivne delovne klime. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšave, ki temeljijo na dobrih praksah iz teorije in prikazanih realnih rezultatih ankete. Diplomsko delo torej združuje teoretične osnove in praktične vpoglede, s čimer opozarja na pomembnost zavzetosti zaposlenih na njihovem delovnem mestu, posledično pa njen vpliv na konkurenčnost in dolgoročno rast same organizacije.
Ključne besede: zavzetost, zaposleni, nagrajevanje, 11teamsports, produktivnost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem vpliva na fluktuacijo zaposlenih ter kakšno vlogo imajo pri tem organizacijski dejavniki, kot so fleksibilnost urnika, podpora vodstva in sodobni stili vodenja. Delo se osredotoča na področje upravljanja človeških virov, s posebnim poudarkom na povezavi med delovnimi pogoji in zadržanjem kadrov v organizaciji.
Ključne besede: ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, fluktuacija, zaposleni, organizacija
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,60 MB)