Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava organizacijsko kulturo v občinskih upravah, ki predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov uspešnosti delovanja te veje javne uprave. Organizacijska kultura se kaže skozi vrednote, norme in vedenjske vzorce zaposlenih ter vpliva na vodenje, odločanje, komunikacijo in sodelovanje. V kontekstu občinskih uprav ima še poseben pomen, saj neposredno vpliva na kakovost izvajanja storitev za občane ter na zaupanje lokalne skupnosti v delovanje javnih institucij. V teoretičnem delu so predstavljeni različni koncepti in modeli organizacijske kulture ter njihova vloga v javni upravi. Analizirane so značilnosti organizacijske kulture v občinskih upravah, s poudarkom na dejavnikih, kot so vloga zaposlenih, pomen vodstvenih struktur, procesi odločanja ter sodelovanje pri izvajanju nalog. Teoretična izhodišča kažejo, da lahko ustrezna kultura spodbuja pozitivno delovno okolje, motivira zaposlene in krepi pripadnost, medtem ko neustrezna kultura zavira razvoj, zmanjšuje učinkovitost in povzroča nezadovoljstvo. Empirični del raziskave temelji na anketnem vprašalniku med zaposlenimi v občinskih upravah, s katerim je bilo proučeno, kako dojemajo različne vidike organizacijske kulture. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo pomen jasne in odprte komunikacije, konstruktivnega sodelovanja ter vključevanja v procese odločanja. Ob tem so bile izpostavljene tudi slabosti, kot so: hierarhična togost, omejene možnosti vplivanja na ključne odločitve in pomanjkanje razvojno usmerjenih praks. Analiza je razkrila razlike v dojemanju glede na delovno mesto, izkušnje in vlogo v organizaciji, kar potrjuje, da organizacijska kultura ni enotna, temveč jo zaposleni zaznavajo različno. Sklepi raziskave potrjujejo, da je organizacijska kultura eden najpomembnejših elementov učinkovitega delovanja občinskih uprav. Njena krepitev na področjih sodelovanja, vključevanja zaposlenih in spodbujanja odprte komunikacije lahko pomembno prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih ter k večji uspešnosti izvajanja nalog v javnem interesu. Ugotovitve hkrati nakazujejo, da je prihodnji razvoj občinskih uprav tesno povezan z oblikovanjem fleksibilnejše, inovativne in k izboljšavam usmerjene organizacijske kulture, ki bo kos sodobnim družbenim in upravnim izzivom.
Ključne besede: Organizacijska kultura, občinska uprava, zaposleni v občinski upravi, delovno okolje, odločanje v organizaciji, razvoj javne uprave
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali motivacijo zaposlenih za izobraževanje v podjetju Akron d. o. o.. Podjetje Akron d. o. o. je eno izmed vodilnih podjetij v Sloveniji, ki se ukvarja z izdelavo pohištva in vgradnih omar. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljene osnove motivacije, motivacijski dejavniki, motivacijske teorije, osnove izobraževanja, cilji in vrste izobraževanja, značilnosti izobraževanja odraslih in oblike ter metode izobraževanja. V drugem, empiričnem delu pa so zaposleni rešili anketni vprašalnik. Z analizo odgovorov smo ugotavljali, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na izobraževanje ter kateri dejavniki jih ovirajo pri tem. Zanimala so nas tudi področja, na katerih bi se želeli dodatno izobraževati, kdaj bi jim časovno izobraževanje najbolj ustrezalo, katera oblika bi jim najbolj ustrezala ter kako so najpogosteje obveščeni o izobraževanjih.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 21.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,18 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pojav mobinga v podjetju Y, ki se navzven predstavlja kot uspešno podjetje z nadpovprečnimi plačami, a v ozadnju skriva resne težave v medsebojnih odnosih in organizacijski kulturi. Mobing se je kazal v ignoriranju dosežkov zaposlenih, javnem izpostavljanju napak, širjenju govoric ter socialni izolaciji posameznikov, kar je vodilo v izgubo motivacije, zdravstvene težave in visoko fluktuacijo zaposlenih. Empirični del, zasnovan na poglobljenem intervjuju z bivšo zaposleno, je pokazal, da odsotnost formalnih pravilnikov, oddelka za človeške vire in jasnih postopkov prijave omogoča sistematično izvajanje mobinga. Analiza je potrdila, da je mobing neposredno povezan z nezadovoljstvom zaposlenih, padcem produktivnosti ter povečanimštevilom odhodov iz podjetja. V zaključnem delu so oblikovani predlogi za podjetje Y, kako z vzpostavitvijo notranjih pravil, izboljšanjem vodenja in krepitvijo sodelovanja ustvariti varno in spoštljivo okolje.
Ključne besede: Mobing, delavno mesto, zaposleni, medsebojni odnosi, vloga vodstva.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko duševnega zdravja v delovnem okolju in primerja, kako se z izzivi na tem področju soočajo zaposleni in samozaposleni. V ospredju so razlike glede obremenitev, ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, dostopa do podpore ter zaznane stopnje izgorelosti in stresa. Na podlagi teoretičnih izhodišč in izvedene ankete so bile preverjene razlike med obema skupinama. Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni v povprečju poročajo o boljši socialni podpori, pogostejšemu dostopu do povratnih informacij ter večji stabilnosti prihodkov. Samozaposleni pa izkazujejo večjo avtonomijo in fleksibilnost pri organizaciji časa, čeprav to ne pomeni nujno boljšega ravnovesja ali manjšega stresa. Presenetljivo je, da so zaposleni nekoliko pogosteje poročali o občutku izgorelosti kot samozaposleni. Razlike so se pokazale tudi pri občutku osamljenosti, kjer samozaposleni pogosteje izkušajo pomanjkanje socialnih stikov in ekipnega sodelovanja. Ugotovitve poudarjajo, da oba zaposlitvena statusa prinašata specifične prednosti in slabosti, duševna obremenitev pa je prisotna v obeh skupinah, čeprav se njeni viri razlikujejo. Rezultati raziskave lahko služijo kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter za prilagojeno podporo samozaposlenim, ki pogosto delujejo brez institucionalne zaščite.
Ključne besede: duševno zdravje, delovni pogoji, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, zaposleni, samozaposleni
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (6,34 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko staranja prebivalstva in s tem povezanega izziva ustvarjanja ustreznega delovnega okolja za starejše zaposlene. Zaradi demografskih sprememb in podaljševanja delovne dobe se organizacije vse pogosteje srečujejo s potrebo po prilagoditvi delovnih mest, ki bodo podpirala zdravje, zadovoljstvo in delovno učinkovitost starejših zaposlenih. V ospredju je vprašanje, kako vzpostaviti delovno okolje, ki bo hkrati motivacijsko in varno ter spodbudno za medgeneracijsko sodelovanje. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni ključne značilnosti starejših zaposlenih; pravni okvir njihovega zaposlovanja; prednosti in slabosti, ki jih prinašajo organizacijam, ter izzivi, s katerimi se srečujejo pri vključevanju v delovno okolje. Poseben poudarek je namenjen vprašanjem motivacije, prisotnosti stereotipov in diskriminacije, absentizma ter medgeneracijskih konfliktov. Obenem so predstavljeni tudi primeri dobrih praks slovenskih in tujih podjetij, ki so že uspešno uvedla ukrepe za prilagoditev delovnega okolja starejšim zaposlenim. V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava v izbrani organizaciji, ki je zajemala poglobljen intervju s pristojno osebo v kadrovski službi. Zbrani podatki so pokazali, da organizacija že prepoznava pomen starejših zaposlenih in si prizadeva za izboljšave, a so prisotne tudi številne priložnosti za nadaljnji razvoj, zlasti na področjih promocije zdravja in sistematičnega prenosa znanja med generacijami. Na osnovi analiziranih podatkov so bile oblikovane konkretne smernice za izboljšanje delovnega okolja starejših zaposlenih. Premišljene prilagoditve se kažejo kot dejavnik, ki lahko izboljša zadovoljstvo, motivacijo in delovno učinkovitost starejših zaposlenih ter podpre dolgoročno uspešnost organizacije.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starejši zaposleni, izboljšave delovnega okolja, spodbujanje delovne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,21 MB)