| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaporsko osebje: primerjava izbranih evropskih držav : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Laura Kališek, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaporsko osebje igra odločilno vlogo pri delu z obsojenci. Temelj zaključnega dela je preučevanje zaporov in zaporskega osebja v Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji, na Slovaškem in na Švedskem z namenom poudariti podobnosti in razlike med njimi. Primerjane so značilnosti zakonodaje, zaporskih sistemov in namenov kaznovanja posamezne države, ki, kot je ugotovljeno, povedo veliko o načinu dela zaporskega osebja v totalnih institucijah zapora. Zaporsko osebje predstavlja osrednji subjekt v zaporu in ima veliko odgovornost, saj je glavni izvajalec nalog, obravnava obsojence in z njimi preživi največ časa. Bolj razvidne podobnosti in razlike so se prikazale z analizo statističnih podatkov o zaprtih osebah in zaporskem osebju za obdobje od leta 2000 do leta 2022. Ugotovljeni so bili trendi stopnje zaprtih oseb, števila zaporskega osebja, števila posameznih vrst zaporskega osebja ter razmerja med zaprtimi osebami in zaporskim osebjem za določeno časovno obdobje v izbranih državah. Z analizo statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da se je pri večini obravnavanih evropskih držav trend zaposlovanja zaporskega osebja povečeval. Med zaporskim osebjem je bil v izbranih državah največji delež paznikov, ki je prav tako v izbranem obdobju v vseh državah narasel. Število vodstvenih delavcev in strokovnih delavcev pa je v izbranem obdobju med državami nihalo spremenljivo. Rezultati so pokazali, da se kazenske usmeritve v izbranih državah jasno nagibajo k humanemu ravnanju in rehabilitaciji obsojencev, še posebej pa izstopa Švedska.
Ključne besede: zaporsko osebje, pazniki, obsojenci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (850,90 KB)

2.
Odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci : oddelek Murska Sobota
Tara Bertalanič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota. Zapor je najpomembnejše sredstvo za kaznovanje in nadzor v družbi, kjer so zapornikom odvzete temeljne človekove pravice. In ravno zato imajo zaporski delavci zelo pomembno vlogo v življenju zapornikov, saj je za te pomembno, da je med njimi ter zaporskimi delavci vljuden, spoštljiv in pravičen odnos, ki jim omogoča čim boljše življenje znotraj zavoda. Za lažjo opredelitev in razumevanje njihovih odnosov, smo septembra 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota, opravili raziskavo s strukturiranimi intervjuji obsojencev ter z anketnim vprašalnikom za zaposlene znotraj zavoda. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci, preveriti vpliv postopkovne pravičnosti, spoštovanja na kvaliteto odnosov ter zaupanje, preveriti vpliv na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja in preveriti vpliv dobrih odnosov za potrebo uporabe prisilnih sredstev zaporskega osebja. Rezultati raziskave so pokazali, da postopkovna pravičnost zaporskega osebja vpliva na dobre odnose med njim in obsojenci, hkrati so pokazali tudi, da dobri medosebni odnosi vplivajo na pozitivno zaznavo legitimnosti zaporskega osebja. Raziskava je pokazala tudi, da spoštovanje in pravičnost v postopkih zoper zaprte osebe s strani strokovnega osebja pozitivno vpliva na zaupanje zapornikov, hkrati pa so dobri medosebni odnosi podlaga za manjše število prekrškov ter posledično manjšo potrebo po uporabi prisilnih sredstev.
Ključne besede: diplomske naloge, obsojenci, zaporsko osebje, medosebni odnosi, spoštovanje
Objavljeno v DKUM: 03.06.2020; Ogledov: 1255; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (973,65 KB)

3.
Profesionalizacija penološke stroke v Sloveniji
Gorazd Meško, Rok Hacin, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka:V prispevku se osredotočamo na razvoj in profesionalizacijo penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji. Predstavljene so glavne značilnosti posameznih obdobij penološke profesije glede na kriterije profesionalizacije.Metode:Za namen prispevka smo opravili pregled razvoja penološke stroke, raziskav in sprememb zakonodaje, ki kažejo na različne usmeritve profesionalizacije dela v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu.Ugotovitve:Proces profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji lahko razdelimo na tri obdobja. Za prvo obdobje, ki je trajalo do 1968, je bil značilen močan vojaški in miličniški vpliv, ki se je odražal v avtoritarnosti in rigidnih odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. V drugem obdobju, ki je trajalo do 1991, se usmeritev izvrševanja kazenskih sankcij prenese z varnostne komponente na tretma obsojencev. Zadnje obdobje profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja se je začelo po osamosvojitvi Republike Slovenije 1991, ko se je pozornost slovenske penologije usmerila v skrb za varstvo pravic obsojencev in njihovo obravnavanje v skladu z evropskimi standardi.Omejitve/uporabnost raziskave:Omejen dostop do neobjavljenih strokovnih besedil, ki onemogoča poglobljeno predstavitev posameznega obdobja profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja, predstavlja glavno omejitev študije. Zaradi prenehanja izdajanja Penološkega biltena na začetku devetdesetih so bili na voljo predvsem viri s področja raziskovalnega dela in letna poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Praktična uporabnost:Ugotovitve prispevka predstavljajo nekaj vidikov procesa profesionalizacije slovenske penološke stroke in zaporskega osebja ter poudarjajo prednosti in izzive v razvoju profesionalizacije, ki bi jih bilo treba upoštevati v nadaljnjem procesu profesionalizacije.Izvirnost/pomembnost prispevka:Prispevek predstavlja sistematični pregled profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji od sredine petdesetih let 20. stoletja do današnjih dni.
Ključne besede: zapori, zaporsko osebje, profesionalizacija, usposabljanje, izobraževanje, raziskave, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 1040; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (364,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici