1. Primerjava zaporskih sistemov v Sloveniji in na Nizozemskem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Avsec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in nizozemskim zaporskim sistemom. Zaključno delo se osredotoča na trenutne razmere v nizozemskem in slovenskem zaporskem sistemu, specifično na identifikacijo podobnosti in razlik. Pri izdelavi zaključnega dela sta bili uporabljeni deskriptivna metoda, s katero sta bila predstavljena slovenski in nizozemski zaporski sistem, ter primerjalna metoda, s katero smo primerjali relativne statistične podatke o zaporskih populacijah in strukturo zaporskega osebja, ter pristope k delu z obsojenci v nizozemskem in slovenskem zaporskem sistemu. V prvem delu zaključnega dela predstavljamo zgodovinski razvoj zaporskih sistemov na Nizozemskem in v Sloveniji. Zgodovinskemu pregledu sledi predstavitev relevantne zakonodaje, zasedenosti zaporov, ter analiza statističnih podatkov o zaporskih populacijah in zaporskih delavcih. Za slovenski in nizozemski zaporski sistem je značilna manjša kaznovalna usmeritev z osredotočenostjo na tretma obsojencev. V obeh zaporskih sistemih se rehabilitacija obsojencev izvaja v obliki terapij in delavnic z namenom reintegracije obsojencev nazaj v skupnost. Hkrati se oba zaporska sistema soočata s kadrovsko stisko. Obe državi tudi omogočata delo obsojencev, ki pa v Sloveniji ni obvezno. Slovenski zaporski sistem se sooča s prostorsko stisko, medtem ko na Nizozemskem te težave nimajo.
Ključne besede: zaporski sistemi, rehabilitacija, Slovenija, Nizozemska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Kršenje človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIvana Lovrić, 2024, diplomsko delo Opis: Kršenje človekovih pravic je problem, ki je prisoten v številnih državah. Posebej problematično je kršenje človekovih pravic v zaporih. Cilj zaključnega dela je bil raziskati kršenje človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske, ter identificirati morebitne razlike v oblikah kršenja človekovih pravic v izbranih državah. Uporabili smo kombinacijo različnih metod, s katerimi smo analizirali in predstavili stanje kršenja človekovih pravic v zaporskih sistemih Rusije, Irana in Kitajske. Z uporabo deskriptivne metode smo predstavili zaporske sisteme obravnavanih držav in s primerjalno analizo izpostavili podobnosti ter razlike med sistemi po izbranih kazalnikih. Zaporski sistemi v Rusiji, Iranu in na Kitajskem so postali predmet mednarodne pozornosti zaradi težkih razmer za zapornike, ki posledično vodijo v kršenje človekovih pravic. Kljub mednarodnim določilom in nacionalni ureditvi v teh treh državah v praksi pogosto prihaja do kršitev. Raziskava je pokazala, da so Rusija, Iran in Kitajska avtoritarne države, kar se odraža tudi v njihovih zaporskih sistemih. Vse tri države imajo tudi uzakonjeno smrtno kazen, ki se uporablja kot orodje politične represije. Prenatrpanost, slaba higiena in pomanjkanje zdravstvene oskrbe so prisotni v zaporih vseh treh držav. Pogosto je fizično in psihično nasilje nad zaporniki, vključno z mučenjem in zlorabami. Pri preučevanju zapornih sistemov v Rusiji, Iranu in na Kitajskem smo ugotovili, da prihaja do določenih razlik. V Rusiji se smrtna kazen kljub temu, da je uzakonjena, ne uporablja, kar pa ne velja za Iran in Kitajsko. V zaporskih sistemih Rusije in Kitajske se kot zloraba izvaja tudi delo zapornikov, kar pa ne velja za Iran. Posebnost zaporskega sistema Kitajske je tudi praksa pridobivanja organov od usmrčenih zapornikov.
Ključne besede: zaporski sistemi, kršenje človekovih pravic, Rusija, Iran, Kitajska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 11
Celotno besedilo (631,62 KB) |
3. Primerjava resocializacijskih programov za obsojence v Latinski Ameriki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLuka Lipovnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na organizacijo zaporskih sistemov in resocializacijo obsojencev v Latinski Ameriki. Primerjani so bili zaporski sistemi in resocializacijski programi v Kolumbiji, Peruju, Venezueli in Braziliji. Natančneje, je bil fokus dela na primerjavi števil zaprtih oseb v obravnavanih državah, števil zaporskih delavcev, na zaporsko kapaciteto, bivalne pogoje in korupcijo. Ugotovitve kažejo, da vsem obravnavanim državam primanjkuje zaporskega osebja, bivalni pogoji pa so zaradi prenatrpanosti neprimerni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo vsi sistemi premalo zaporov za vso zaporsko populacijo. Korupcija je prisotna v vseh zaporskih sistemih izbranih držav. Primerjava resocializacijskih programov je bila narejena na podlagi dela, izobraževanja, rekreacije in religije. Ugotovite kažejo, da imajo Kolumbija, Peru, Venezuela in Brazilija implementirane različne oblike resocializacijskih programov. Obsojencem so na voljo rekreacija, kjer lahko igrajo različne športne in namizne igre in gledajo televizijo. V vseh državah so uveljavljeni izobraževalni programi, vendar je njihova izvedba otežena zaradi pomanjkanja kadra. Religija predstavlja najpomembnejši element v procesu resocializacije obsojencev v izbranih latinskoameriških državah. Glavna ovira pri uspešni implementaciji resocializacijskih programov v zaporih poleg prenatrpanosti predstavlja pomanjkanje in nezainteresiranost vodilnega kadra, kot tudi zaporskih delavcev za uvajanje resocializacije obsojencev.
Ključne besede: resocializacija, zaporski sistemi, primerjave, Latinska Amerika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 391; Prenosov: 38
Celotno besedilo (753,05 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. Penološka analiza televizijske serije Oz : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Kraškovic, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je s pomočjo metode zbiranja, analize primarnih in sekundarnih virov ter kvalitativne in primerjalne metode obravnavana penološka vsebina v povezavi s televizijsko serijo OZ, iz leta 1997. Opredeljene so teme v povezavi s panoptičnim diapozitivom, socioterapevtsko usmeritvijo – tretmanom, subkulturo in zaporskimi upori. Predstavljeno je, v kolikšni meri, se vsebine iz literature povezujejo s samo vsebino televizijske serije in v kolikšni meri, te odstopajo od nje zaradi same pritegnitve gledalca in ustvarjanja vsebine. Bistvo penološke znanosti je spreminjanje vedenja obsojenca. To se doseže z umestitvijo obsojenca v kontrolirano okolje, tako s strani same uprave zapora, torej formalnih skupin, kot tudi s strani neformalnih skupin oziroma obsojencev samih. Ugotovljeno je bilo, da sama vsebina televizijske serije, ob zaključnih ugotovitvah, prikaže okvirno sliko samega zaporskega sistema, če se v zakup vzame tudi dejstvo, da je bila serija snemana v času, ko medijska cenzura na področju filma ni imela enakega vpliva kot ga ima danes.
V prvem delu diplomskega dela je kratko predstavljena penologija kot znanost med tem, ko so v drugem delu predstavljene konkretne penološke vsebine v primejavi s potekom televizijske serije Oz.
Ključne besede: diplomske naloge, zaporski sistemi, tretman, penologija, TV serija, serija Oz, panoptizem, subkultura
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 957; Prenosov: 90
Celotno besedilo (838,99 KB) |
