1. Vpliv zaporne kazni na psihološko stanje in vedenje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTaja Fröhlich, 2024, diplomsko delo Opis: Zapor ima pogosto negativne posledice na duševno, telesno in socialno stanje zapornikov. Zapori in razmere v zaporih se po svetu zelo razlikujejo, a na vsakem posamezniku zagotovo pustijo posledice. Prilagajanje na zaporniško okolje je kompleksen proces, ki lahko povzroči psihološki pritisk, še posebej pri zapornikih, ki kazen prestajajo prvič. Dejavniki, kot so izolacija, ločitev od družine, izguba svobode ter izpostavljenost stresu, močno vplivajo na njihovo psihološko stanje in vedenje, kar vodi v višjo stopnjo duševnih motenj v primerjavi s splošno populacijo. Stanje dodatno poslabšajo še okoljski dejavniki, kot so izpostavljenost nasilju, strog režim in slaba oskrba. Zaporniško okolje pa ne vpliva na posameznika le med prestajanjem kazni, vendar tudi na posameznikovo reintegracijo po izpustitvi, zato je obravnava in rehabilitacija zapornikov zelo pomembna. Po izpustitvi se nekdanji zaporniki soočajo z ovirami, kot so zmanjšan družbeni status, predsodki in težave pri prilagajanju na vsakdanje življenje. Psihološki vplivi, kot so krivda, dolgočasje in sovražnost do družbe, otežujejo socialne odnose in iskanje zaposlitve. Ker želimo zmanjšati povratništvo in zapornikom omogočiti uspešno reintegracijo v družbo je pomembno, da zaporniki prejmejo ustrezno oskrbo in rehabilitacijo. Sodobni rehabilitacijski programi vključujejo izobraževanje, poklicno usposabljanje in zdravljenje, kar zapornikom pomaga pri »novem začetku«.
Ključne besede: zaporniki, zaporna kazen, psihološko stanje, vedenje, rehabilitacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Vpliv zaporske subkulture na resocializacijo obsojencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJanja Žigart, 2024, diplomsko delo Opis: Znotraj vsakega zapora se oblikujejo zaporske subkulture, ki imajo posebna načela, pravila, norme in vrednote, ki jih obsojenci prevzamejo in ponotranjijo, ta načela in vrednote pa v skoraj vseh primerih kontradiktirajo načelom in vrednotam, ki jih ljudje uveljavljajo zunaj zapora v vsakdanjem življenju. V zaključnem delu obravnavamo zaporsko subkulturo in njen vpliv na resocializacijo obsojencev. V prvem delu zaključnega dela se osredotočamo na značilnosti zaporske subkulture in analiziramo norme, vrednote in pravila, ki sestavljajo zaporski kodeks. Predstavljamo tudi proces resocializacije in implementacijo tretmajskih programov v zaporskih institucijah. V drugem delu zaključnega dela pa se osredotočamo na proces ponotranjanja norm zaporske subkulture in njihov vpliv na resocializacijo obsojencev. Ugotovitve so pokazale, da zaporska subkultura močno vpliva na vedenje obsojencev v zaporu in izven njega, saj narekuje vedenje, ki mora biti v skladu s pravili zaporskega kodeksa. Hkrati smo identificirali močno povezavo med zaporsko subkulturo in udeleževanjem obsojencev v tretmajskih programih, saj so se tisti obsojenci, ki so ponotranjili norme zaporske subkulture, v manjši meri oziroma se sploh niso udeleževali tretmajskih programov kot tisti, ki niso bili pod takšnim vplivom zaporske subkulture. Posledično nam je ta ugotovitev pokazala povezavo med zaporsko subkulturo in resocializacijo obsojencev v smislu reintegracije v širšo družbo. Obsojenci, ki se niso udeleževali tretmajskih programov, so se težje reintegrirali v družbo in se pogosteje vrnili k izvajanju kaznivih dejanj kot tisti, ki so se tretmajskih programov udeleževali.
Ključne besede: zaporske subkulture, zaporniki, resocializacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (915,76 KB) |
3. Uporaba prisilnih sredstev nad zaprtimi osebami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKristina Kastelic, 2024, diplomsko delo Opis: Pazniki so pomemben del osebja v zaporih, saj zagotavljajo varno okolje tako za zaprte osebe kot tudi zaporske delavce. Pazniki imajo pooblastila za zagotavljanje reda in varnosti v zaporih, vključno z uporabo prisilnih sredstev, s katerimi posegajo v integriteto posameznika, proti kateremu so ta uporabljena. Pri tem upoštevajo načelo postopnosti in sorazmernosti, saj prisilna sredstva uporabljajo le v nujnih situacijah, ko na drugačen način ne morejo zagotoviti reda in varnosti, in ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V zaključnem delu smo se osredotočili na uporabo prisilnih sredstev nad zaprtimi osebami. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature in analize statističnih podatkov o uporabi prisilnih sredstev v zaporih smo ugotovili, da je od leta 2000 do leta 2021 uporaba prisilnih sredstev paznikov v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora nad zaprtimi osebami porasla. Predvsem je opazen porast uporabe telesne sile, nekoliko pa tudi sredstev za vklepanje. Ugotovili smo, da je med letoma 2000 in 2021 porasla tudi upravičenost uporabe prisilnih sredstev, medtem ko je neupravičena in nepotrebna uporaba teh upadla. Pri analiziranju statističnih podatkov letnih poročil Varuha človekovih pravic smo ugotovili, da se je število podanih pobud zaprtih oseb v obravnavanem obdobju zmanjšalo. To potrjuje, da pazniki uspešno rešujejo konfliktne situacije z metodami, ki ne zahtevajo uporabe prisilnih sredstev, ali pa je uporaba teh ustrezna.
Ključne besede: zaporniki, prisilna sredstva, pazniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,66 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Obravnava odvisnosti v slovenskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeFreia Verbinc, 2024, diplomsko delo Opis: Zdravljenje odvisnosti od drog je dolgotrajen in naporen proces, ki zahteva veliko discipline in motivacije. Kljub temu, da zaporsko okolje večinoma ne predstavlja pozitivne izkušnje v življenju posameznika, je ključnega pomena, da odvisnim zapornikom poskušamo premagati težave s katerim se spopadajo, kajti z uspešno obravnavo odvisnosti od drog lahko prekinemo življenje kriminala in trpljenja posameznika. V diplomskem delu je prikazana raziskava, v katero so vključeni strokovni delavci Zavodov za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Celje, s katero smo analizirali obravnave odvisnosti od drog v Sloveniji in opredelili dejavnike uspešnosti obravnav. Ugotovili smo, da programe za odvisnost od drog v Sloveniji delimo na nizkopražne programe, višjepražne programe in visokopražne programe. Vključitev v programe temelji na prostovoljnosti in vzpostavitvi abstinence. Dejavnike, ki vplivajo na uspešnost obravnav smo razdelili v tri sklope: izvedbo obravnav, zaporniki s težavami z odvisnostjo od drog in vzdrževanje abstinence. Strokovni delavci preko motivacijskih pogovorov spodbujajo posameznike, za vključitev v programe. Na samo uspešnost vplivajo tudi osebne, situacijske in družinske značilnosti zapornika. Na vzpostavitev abstinence vplivajo fizični pogoji zapora in kadrovske zmožnosti zapora. Zaradi kompleksnosti problematike je potreben celostni pristop k reševanju trenutnih težav, s katerimi se spopadamo na področju pomoči odvisnikom v zaporih.
Ključne besede: odvisnost od drog, zaporniki, slovenski zapori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 335; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,05 MB) |
9. |
10. |
