| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Pojavnost in indikatorji radikalizacije zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji
Kaja Prislan, Andrej Sotlar, Branko Lobnikar, Maja Modic, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah. Metode: Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Ključne besede: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 367; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Delo, vključevanje in usposabljanje obsojencev v ZPKZ Dob
Zoran Remic, Aleš Udovč, Danijel Prevolšek, Rok Hacin, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku izpostavljamo pomembnost dela v zaporu kot elementa resocializacije obsojencev, različnih načinov sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in možnosti uvedbe različnih vrst dela za obsojence (v smeri samooskrbe slovenskih zaporov), ki bi posledično pripomogle k večji zaposljivosti obsojencev, obenem pa predstavljamo vizijo zaposlenih v zaporu na Dobu za uvedbo programa šolanja psov. Metode: Na podlagi pregleda dobrih praks izvajanja dela za obsojence v zaporu na Dobu in osebnih izkušenj prvih treh avtorjev prispevka z delom z obsojenci smo izpostavili različne oblike sodelovanja obsojencev z lokalno skupnostjo in uvedbe različnih vrst dela za obsojence, vključno z uvedbo programa šolanja psov. Ugotovitve: Ugotovili smo, da naši predlogi za izboljšave na področju dela obsojencev niso nekaj novega, temveč so bile v zaporu na Dobu prisotne že v preteklosti. Nadalje predvidevamo, da so glavni razlogi za neuvajanje izboljšav, ki bi povečale možnosti za zaposlovanje obsojencev, organizacijske in finančne narave, saj smo ugotovili, da obstaja zakonska podlaga ob hkratni institucionalni podpori. Obsojenci sami izražajo željo po delu, saj jim lajša posledice monotonega življenja v zaporu, predstavlja jim vir zaslužka ter jim hkrati pomaga pri pridobivanju ugodnosti. Obenem smo ugotovili, da bi uvedba novih programov (samooskrba s hrano in šolanje psov) izboljšala usposobljenost zaposlenih, hkrati pa bi se ustvarila nova delovna mesta za obsojence. Praktična uporabnost: Naše ugotovitve predstavljajo praktične rešitve za izboljšanje situacije zaposlovanja obsojencev v zaporu na Dobu. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku se osredotočamo na vpeljavo sprememb na področju dela obsojencev v zaporu na Dobu. Prispevek hkrati predstavlja izhodišče za raziskovanje področja zaposlovanja obsojencev v drugih slovenskih zaporih.
Ključne besede: obsojenci, zaporniki, delo, šolanje psov, zapor Dob
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 350; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (320,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Rehabilitacijski program za zapornike
Sandra Vogrinčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Med pisanjem diplomskega dela sem velikokrat vprašala naključne ljudi, kaj na splošno menijo o posameznikih, ki so krivi kršenja temeljnih družbenih norm. Najpogostejši odgovor, ki sem ga dobila, je bil: »Sodijo v zapor!« Po mnenju večine se takšni ljudje ne bi smeli prosto gibati, saj s tem ogrožajo njihovo varnost, niti eden pa ni pomislil na dejstvo, da večina po nekaj letih odsluži svojo kazen in se ponovno vključi v družbo. Šele takrat so pomislili na dejavnik resocializacije in pomembnost rehabiltacijskega programa. In ravno to, da se večina ukvarja samo s tem, da bo pravici zadoščeno, na posledice, ki sledijo, pa pozabijo, me je prepričalo v raziskovalno delo na tem področju. V diplomski nalogi so tako najprej opredeljeni osnovni pojmi, potrebni za razumevanje obravnavane teme. Na začetku je opredeljena osebnost in zakaj nekdo razvije kriminalne lastnosti. Pomembna podlaga za boljše razumevanje tematike je tudi zgodovina razvoja zaporne kazni, kdaj se prvič pojavi in na kakšne načine se je izvrševala skozi čas. Za boljšo predstavo je definirana funkcija zapora in sankcija kazen zapora. Opredeljen je tudi pojem deviantno ravnanje, ki privede do kazni zapora, ter navedeni možni vzroki za nastanek takšnega ravnanja. Z namenom pridobitve čim bolj realne slike sta opravljena intervju s psihologinjo iz zavoda in intervju z nekdanjim zapornikom, prav tako pa je izvedena anketa med 52 naključnimi zaporniki. Psihologinja iz zavoda je predstavila način izvajanja programa in odzive na rehabilitacijo, osebe, ki so in še sodelujejo v programu, pa so opozorile na pomanjkljivosti in prednosti programa. Za vsakega obsojenca je najtežji prehod s prostosti v zavod in obratno, zato so v diplomskem delu predstavljeni tudi predlogi in možne izboljšave v teh dveh kritičnih obdobjih.
Ključne besede: zaporniki, rehabilitacija, rehabilitacijski programi, deviantno ravnanje, povratništvo, diplomske naloge
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 661; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Pravice oseb na prestajanju zaporne kazni
Nastja Kokol, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili problematiko upoštevanja oziroma neupoštevanja pravic oseb na prestajanju zaporne kazni, ter kršitve le teh. Na podlagi številnih avtorjev smo opredelili zgodovino zaporne kazni in razjasnili kakšen je namen kazni. Opredelili smo zakone, ki se vežejo na zapore, zapornike in njihove pravice. Podrobno smo opisali pravice oseb na prestajanju kazni zapora v skladu z veljavno pravo ureditvijo v Republiki Sloveniji. Predstavili smo, kako naj bodo oblečeni zaporniki, kakšen mora biti njihov prostor in higiena. Koliko se lahko gibljejo na prostem, in koliko ter kdo mora delati. Kako poteka stik z zunanjim svetom in kako je poskrbljeno za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno oskrbo. Za lažjo predstavo o zaporih smo predstavili tudi zavode za prestajanje zaporne kazni v Mariboru, Ljubljani, Kopru, na Dobu, Igu in v Celju. Poglobili smo se v pojme in dela, ki so povezana z Varuhom človekovih pravic. Oprli smo se na letna poročila Varuha in s tem potrdili, da se pravice ne upoštevajo v celoti, ter da prihaja v zaporih do kršitev le teh. Diplomsko delo smo zaključili z razpravo, kjer smo podrobneje opisali hipotetična vprašanja. Pojasnili smo ali sprejemamo oziroma zavračamo pomen raziskovalnih vprašanj. Diplomsko nalogo smo končali z zaključkom in argumentiranjem lastnih pogledov in mnenj.
Ključne besede: pravice, človekove pravice, zaporna kazen, zaporniki, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 742; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (567,14 KB)

5.
Upadanje števila zapornikov v Združenih državah Amerike
Petra Mosetti, 2017, diplomsko delo

Opis: Združene države Amerike predstavljajo pomembno velesilo na različnih področjih. V zadnjem obdobju pa postaja vse bolj relevanten problem množičnega zapiranja, ki zadeva tisoče ljudi in uvršča ZDA, skupaj z Rusko federacijo in Kitajsko, med države z največjim številom zapornikov. Eskalacija zaporniške populacije se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s poostritvijo politik in zakonodaje na področju kazenskega pravosodja. Kazenske politike so postale strožje, posledično pa se je povečalo število inkriminacij, ki so posredno zadevale manjšine; poostrile so se zaporne kazni, povečala so se sredstva organov pregona in razširile policijske operacije. Zapori so se začeli polniti, kar je povzročilo prenatrpanost zavodov in ustvarilo neprimerne življenjske razmere v njih. Kasneje, leta 2008, pa je začelo število zapornikov tako v zveznih kot državnih zavodih upadati. Razlogov za tovrsten pojav je sicer več, med najpomembnejše pa prištevamo spremembe v politiki kaznovanja in posredovanje raznih funkcionarjev, npr. bivšega ameriškega predsednika B. Obame, ki je z uvedbo reform in ustanavljanjem organizacij za pomoč zapornikom bistveno vplival na število zapornikov. Pri tem je treba omeniti tudi visoke stroške preživljanja prestopnikov in vzdrževanja zaporov. Nove politike se osredotočajo na same zapornike z uvajanjem alternativnih oblik kaznovanja, kot so na primer programi zdravljenja odvisnosti, elektronsko nadzorovanje in disciplinski centri. V prvem delu diplomske naloge predstavljam politični sistem ZDA s poudarkom na sodni praksi in zaporniškem sistemu, opredeljujem glavne pojme, povezane z zveznimi in državnimi zapori, ter predstavljam razlike med posameznimi ustanovami.
Ključne besede: zapori, zaporniki, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 582; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (815,65 KB)

6.
Nove psihoaktivne snovi in njihova razširjenost med zaporniki
Tosja Lipavc, 2016, diplomsko delo

Opis: Zavedamo se, da so psihoaktivne snovi prisotne v Republiki Sloveniji že od nekdaj. Vendar uporaba prepovedanih snovi predstavlja eno najbolj akutnih bolezni sodobne družbe in zahteva vedno večjo pozornost za preprečevanje širjenja njihove uporabe in s tem zaščito vseh struktur družbe pred vedno bolj agresivnimi ponudniki. V diplomski nalogi sem se opredelila na nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke (psihične in fizične) kot psihoaktivne snovi, vendar so še tako nepoznane, da še niso uvrščene na listo prepovedanih drog. Prav te nove psihoaktivne snovi so največja nevarnost, ki preži v današnjem času. Zaradi sodobnega načina nakupa (internetni nakupi) teh novih psihoaktivnih snovi in dostopnih cen se je tudi njihova razširjenost drastično povečala. Praktično delo sem opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer sem se srečevala z nekaterimi zaporniki, ki so pristali v zaporu prav zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi snovmi. Zato sem hotela raziskati, kako so zaporniki seznanjeni z novimi psihoaktivnimi snovmi in ali se z njimi srečujejo tudi v zaporih. Raziskavo sem opravila z anketo, h kateri so bili pozvani vsi Zavodi zaprestajanje kazni zapora v Sloveniji, vendar so v anketi sodelovali naslednji; Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica. Analiza ankete je pokazala, da je bila anketa uspešna, saj so se potrdile domneve, ki sem jih zastavila.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zaporniki, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 830; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1009,58 KB)

7.
Razlika med mladoletniškim zaporom in zaporom za odrasle v Sloveniji
Maruša Savšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ko govorimo o zaporu, se moramo vprašati, kako poteka življenje brez svobode, brez določenih pravic, spanje na trdi postelji, občutek nemoči, kako je biti vsak dan zaprt v enakem prostoru, ko ti drugi ukazujejo, kaj in kako moraš delati, ipd. Ravno zaradi tega sem se odločila, da bom v svoji diplomski nalogi pisala o zaporni kazni. Posvetila sem se mladoletniškemu zaporu in njegovi primerjavi z zaporom za odrasle. Osredotočila sem se na sodelovanje mladoletniškega zapora Celje in zapora za odrasle na Dobu. V obeh zaporih sem izvedla intervju, pri katerem sem ugotovila, da se razlike med njima kažejo tudi v praksi, predvsem pa pri obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Življenje za rešetkami je tako psihično in fizično izredno naporno, še posebej za mladoletnike. Skozi pisanje diplomske naloge sem ugotovila, da so mladoletniki manj odgovorni, da so še v razvoju, da jih moramo obravnavati vzgojno, torej s čim več prizanesljivosti. Ravnati je potrebno bolj individualizirano, z namenom pomoči, usmerjanjem in spodbujanjem. Mladoletniki so deležni drugačnega obravnavanja kot odrasli storilci, kot tudi so zanje predpisane posebne kazenske sankcije. Mladoletniku se izrekajo predvsem vzgojni ukrepi, le redko jih doleti kazen. Namen vzgojnih ukrepov je, da se prek varstva, pomoči in nadzora zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilni razvoj.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, zaporniki, mladoletniki, mladoletniški zapor, polnoletni storilci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 886; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (733,26 KB)

8.
Odpust obsojencev iz zapora po prestani zaporni kazni
Tatjana Skube Starešinič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti, ali oziroma kako odpust obsojencev iz zapora po prestani kazni vpliva na njihovo postpenalno pomoč s ciljem identificiranja in analiziranja, v kolikšni meri ter kakšni obliki so obsojenci po odpustu deležni različnih obravnav, pa tudi, ali so bili v zaporih pravočasno in načrtno pripravljeni na odpust. Poudarek diplomskega dela je predvsem na stigmatizaciji zapornika in posledic kaznovanja, kjer pa jim je za lažje premagovanje ovir nudena t. i. postpenalna pomoč. Njen poglavitni namen je usposobiti obsojenca, da si lahko pomaga sam ob težavah, ki se pojavijo po odpustu, in omogočanje vključitev v normalno življenje na prostosti. V okviru diplomskem delu smo tako opravili raziskavo o stališčih obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob o postpenalni pomoči. Raziskava je potekala med obsojenci v zaporu Dob v obliki anketnega vprašalnika, kjer so bila zajeta vsa vprašanja o mnenju obsojencev na temo postpenalne pomoči in njene uspešnosti ter pričakovanja obsojencev po prestani zaporni kazni. Ugotovili smo, da je po mnenju obsojencev resocializacija s pomočjo različnih tretmajev uspešna. Prav tako raziskava kaže, da zapori načrtno in pravočasno pripravljajo obsojence na odpust ter vključitev v življenje po odpustu, pri čemer uporabljajo vse teoretično zakonsko predvidene oblike priprave obsojencev na odpust. Temu primerno obsojenci hkrati menijo, da po odpustu na prostost ne pričakujejo večjih težav, pri čemer se bodo lahko zaposlili in jih bo okolica ne glede na prestano zaporno kazen sprejela. Ugotovljeno je bilo tudi, da obsojenci ohranjajo stike z družino in prijatelji ter jih ti sprejemajo. Prav tako pa si večina obsojencev prizadeva graditi svojo osebnost in želi drugačnega razmišljanja, kar pa je vsekakor odvisno od vsakega posameznika. Vsekakor bi bilo v prihodnosti smiselno opraviti raziskavo tudi po dejanskem odpustu obsojencev, kjer bi pridobili še jasnejšo sliko o dejanski uspešnosti postpenalne pomoči, saj se pričakovanja lahko razlikujejo od dejanskih razmer, s katerimi se lahko obsojenci srečujejo po samem odpustu iz zaporne institucije.
Ključne besede: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, zaporniki, odpust, resocializacija, postpenalna pomoč, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 1054; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
Družbeno vzdušje v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana
Maša Vidrih, 2016, diplomsko delo

Opis: Že sama omemba zavoda za prestajanje kazni zapora v ljudeh vzbudi negativne občutke, tako rekoč odpor. Ko sem se odločila za pisanje diplomske naloge, katere poglavitni namen je ugotavljanje družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, sem najprej pomislila, da se konec koncev že pravzaprav ve, kakšno družbeno vzdušje prevladuje v zaporih. Da zapor ni kraj, kjer lahko pričakuješ karkoli pozitivnega in dobrega, tako od razmer kot tudi od ljudi. Tako kot povsod, pa naj bo to doma, v službi, v krogu znancev ali pa navsezadnje v zaporu — vsako okolje zaznamuje določeno družbeno vzdušje, na katerega vplivajo različni dejavniki. V diplomski nalogi sem se posvetila odkrivanju dejavnikov, ki vplivajo na družbeno vzdušje v ljubljanskem zaporu. Predhodne raziskave so pokazale, da se je družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora v zadnjih letih poslabšalo. Med najslabše izmerjenimi je bilo prav v ZPKZ Ljubljana. S preverjanjem socialne klime marca 2014 sem poskušala ugotoviti in prikazati, kakšno je družbeno vzdušje v ZPKZ Ljubljana. V pomoč so mi bili rezultati predhodnih raziskav, da sem te lahko primerjala z novo pridobljenimi in na podlagi tega ugotavljala, ali je prišlo do sprememb v družbenem vzdušju. Po opravljeni analizi intervjujev z obsojenimi in na podlagi izpolnjenih anket zaposlenih sem najprej ugotovila, da se rezultati obsojencev in zaposlenih močno razlikujejo, da so nekateri kontradiktorni, kot da ne bi bili del istega sistema. Po rezultatih intervjujev z obsojenci je razvidno, da v ZPKZ prevladuje slabo družbeno vzdušje, na kar po njihovem mnenju v največji meri vpliva velika prezasedenost zavoda ter slaba komunikacija med obsojenimi in strokovnim kadrom. Medtem pa zaposleni, v tem primeru po večini pravosodni policisti, ki so izpolnili razdeljene ankete, menijo, da se družbeno vzdušje v zavodu iz leta v leto slabša, a je kljub temu dobro. Po mnenju zaposlenih bi se izboljšalo predvsem, če bi uredili problem prezasedenosti zavoda, da bi k temu prav tako pripomogla boljša organizacija dela in med drugim tudi pošteno plačilo pravosodnih policistov.
Ključne besede: zapori, zaporniki, pazniki, družbeno vzdušje, razmere, diplomske naloge
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 1388; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (636,28 KB)

10.
Alternativne kazenske sankcije in prenaseljenost slovenskih zaporov
Sandra Čuček, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali problem premajhne uporabe alternativnih kazenskih sankcij v sodni praksi, kar pomeni prenaseljenost v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora Dob, Ljubljana in Maribor. Te zavode smo tudi opisali in med seboj primerjali. Pisali smo o obsojencih, ki so obsojeni za manjša kazniva dejanja in so osebnostno toliko urejeni, da se jim lahko zaupa, da ne bodo zlorabili alternativni način prestajanja kazni zapora in ni potrebe, da so poslani neposredno v zapor. Alternativno kazen lahko prestajajo na prostosti pod pogoji, ki so določeni v 12., 12. a in 13. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij -1 (2015) in 86. členu Kazenskega zakonika – 1 (2015). Raziskovali smo, koliko je oseb, ki jim je takšna oblika prestajanja kazni bila izrečena in na kak način jo prestajajo ter ali so morebitne zlorabe le –teh po posameznih zavodih za prestajanje kazni zapora. Naš namen je poudariti prizadevanje za večjo uporabo alternativnih načinov izvajanja kazni zapora z delom v splošno korist, vikend zaporom ali hišnim zaporom ter izboljšanjem procesne zakonodaje na tem področju. Kljub ponovitvenemu tveganju za storitev novega kaznivega dejanja, s čimer bi bilo zlorabljeno alternativno prestajanje kazni zapora, je velik interes s strani obsojencev za tak način prestajanja kazni zapora, saj je malo zlorab le – teh. S tem načinom bi lahko obsojenec tudi spremenil svoje življenjske navade in popravil storjeno napako. Opredelili smo tudi osnovne pojme, ki so nas spremljali skozi celotno diplomsko delo. Vse tri zastavljene hipoteze smo na podlagi prebrane literature potrdili, saj bi se z ureditvijo in dopolnitvijo procesne zakonodaje razbremenil pritisk na sodišča (Dežman, 2009), prenaseljenost zavodov za prestajanje kazni zapora se bo bistveno zmanjšala (Ministrstvo za pravosodje, 2014) in sama učinkovitost dela v zavodih bo večja (Žišt, 2009).
Ključne besede: kriminaliteta, kazenske sankcije, zaporna kazen, zapori, zaporniki, prenaseljenost, alternativne kazenske sankcije, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2015; Ogledov: 1499; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (762,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici