| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
Odkrivanje in obravnava kaznivih dejanj v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
Kristina Sečnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Ženske so biološko, psihološko in sociološko drugačne od moških, zato bi potrebovale v zaporu drugačno obravnavo, ki je praviloma ne dobijo. Zato zapor za njih predstavlja hujšo preizkušnjo kot za moške. Čeprav naj bi bile ženske manj nasilne od moških, v zaporu vseeno prihaja do kaznivih dejanj z elementi nasilja. Analiza podatkov v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig je pokazala, da se je fizično nasilje med zaprtimi ženskami v zadnjih šestih letih občutno zmanjšalo. Najpogostejše posledice fizičnih obračunov so lahke telesne poškodbe. Ob tem je potrebno poudariti, da izkušnje kažejo, da je med ženskami veliko psihičnega nasilja, ki ostaja neprijavljeno in ga statistika ne zajema. Podatki kažejo, da se je ravno tako zmanjšalo nasilje zaprtih nad zaposlenimi. Glede na to, da se je število zaprtih oseb v zadnjih šestih letih povečalo, število nasilnih konfliktov pa se je zmanjšalo, lahko zaključimo, da zaposleni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig uspešno zagotavljajo varnost zaprtih oseb. V začetnem delu diplomskega dela je povzeta zgodovina kaznovanja, teorije o kaznovanju ter razvoj zapora kot glavne kazni v boju zoper kriminal. V nadaljevanju je predstavljen Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, ki je edini ženski zapor v Sloveniji. Osrednji del diplomskega dela je prikaz kaznivih dejanj, ki so povezana z nasiljem ter obravnava le-teh. Nadalje so opredeljeni zakonski ukrepi, ki se jih zaposleni v primeru nasilja lahko poslužujejo. Na koncu so opisani še nekateri ukrepi, s katerimi zavod vpliva na boljše vzdušje in posledično z njimi preprečuje nasilje med zaprtimi.
Ključne besede: kaznovanje, zapori, obsojenci, kazniva dejanja, preiskovanje, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 09.09.2015; Ogledov: 845; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (597,75 KB)

22.
Obsojenke z otroki v slovenskem ženskem zaporu
Mateja Vrhar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, ženski zapori, obsojenke, otroci, varnost, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 650; Prenosov: 159
URL Povezava na celotno besedilo

23.
Bilten strokovnega srečanja Sodelovati in se povezovati, [november 2012]
2013, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: zapori, zaporniki, preventivni programi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 972; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

24.
Delo in legitimnost pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo univerzitetnega študija
Vanja Hojs, 2014, diplomsko delo

Opis: V zavodih za prestajanje kazni zapora, po domače v »zaporih«, so zaprte osebe, ki so storile kriminalno dejanje, za katerega je predpisana kazen, da se za nekaj časa izločijo iz okolja, v katerem so do tedaj živeli. Poleg njih so tam zaposleni tudi različni delavci, ki zapornikom pomagajo pri spoznanju, da storjeno ni v skladu z zakoni, in odvračanju od podobnih dejanj, ko se spet, po določenem času, vrnejo v normalno družbeno okolje. Ti delavci so na primer: socialni delavci, pedagogi, psihologi, zdravstveni delavci ipd. V diplomskem delu nas najbolj zanimajo pravosodni policisti kot delavci v zavodih za prestajanje kazni zapora. Najprej je seveda pomembno, da na splošno spoznamo njihovo delo, kasneje pa se osredotočimo na njihovo legitimnost ter zadovoljstvo v okolju, v katerem preživijo velik del svojega dneva. Pravosodni policisti so dolžni ravnati v skladu z zakoni in pravili, predpisanimi točno za njihov poklic, tudi če se jim kdaj ne zdi prav, se morajo prilagoditi, saj so pod stalnim nadzorom vodstva, zaradi česar je stres na delovnem mestu velikokrat prisoten. Velikokrat slišijo zmerjanje in grožnje s strani obsojencev, zato je pomembno, da to dovolj dobro prenašajo oziroma da si že v začetku delovne dobe s svojo resnostjo, a kljub temu prijaznostjo ter s smislom za pomoč ter komunikacijo z zaporniki zagotovijo avtoriteto, s čimer ustvarijo dobro klimo tako med zaporniki kot tudi med sodelavci. Nasilje, ki so ga posredno ali neposredno deležni pravosodni policisti, so prav oni dolžni pomiriti in odpraviti, če je mogoče. Nekaterim je komunikacija v delovnem okolju zelo pomembna, spet drugi menijo, da bi morala biti za njih organizirana razna izobraževanja, v katerih bi se tudi naučili, kako se spoprijemati z nasilnimi obsojenci ali s težavami, ki jim pretijo v zavodih za prestajanje kazni zapora na splošno. Če strnem, v zavodih delavci niso zadovoljni, čeprav jih velika večina meni, da brez njih, pravosodnih policistov, ne bi šlo, in da delo dobro opravljajo, saj zaporniki kljub občasnemu grdemu vedenju brez njih ne bi shajali.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, pravosodni policisti, zaporniki, legitimnost, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 1372; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (414,08 KB)

25.
GESTAPO V MARIBORU
Aleksander Peklar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje delovanje Gestapa v nemški zasedbeni coni Spodnje Štajerske. Namen naloge je predvsem opisati, na kakšen način in s kakšnimi metodami je nemška tajna policija delovala na tem območju. Na začetku sta predstavljena nastanek in organizacija Gestapa na splošno, njegova organizacija konkretno v Mariboru ter vloga nemške pete kolone in vohunske mreže v Mariboru. Poudarek v nalogi je predvsem na akcijah proti odporniškemu gibanju in na metodah, katere je Gestapo uporabil, da je pridobil informacije o tem gibanju. Opisano je tudi stanje v mariborskih kazenskih zavodih, v katere je okupator zapiral vse državi nevarne ljudi in tiste, ki so bili predvideni za izgon. V nalogi smo tudi predstavili streljanje talcev in zapisal zakaj je bilo to storjeno ter kakšno število ljudi so ubili. V zadnjem poglavju smo opisali nürnberške procese in povojne obsodbe gestapovskih vodij, med drugim tudi proces šefa varnostne policije in varnostne službe Josefa Vogta.
Ključne besede: Spodnja Štajerska, Maribor, Gestapo, odporniško gibanje, streljanje talcev, Josef Vogt, mariborski sodni zapori, mariborska moška kaznilnica
Objavljeno: 14.05.2014; Ogledov: 3123; Prenosov: 654
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

26.
Prosti čas obsojencev v zaporu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Monika Frol, 2014, diplomsko delo

Opis: Prosti čas je čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi, je čas za razbremenitev od naporov pri delu in drugih vsakodnevnih obveznosti ter čas, ko se človek svobodno odloča za različne dejavnosti. Zaporniki pa so v svojih aktivnostih omejeni s hišnim redom in nadzorom paznikov. Naloga strokovnih delavcev v zaporu je smotrna in učinkovita organizacija prostega časa obsojencev. To še posebej velja za obsojence, ki prestajajo dolge zaporne kazni. Iz letnih poročil Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Republike Slovenije je razvidno, da obsojenci preživljajo svoj prosti čas v najrazličnejših organiziranih dejavnostih, ki jih vodijo zavodski delavci, prevladujejo pa športno-rekreativne dejavnosti. Eden od načinov preživljanja prostega časa v zaporih bi lahko bilo tudi delo z živalmi, ki je v tujini že uveljavljeno, pri nas pa je šele v povojih. Anketa med zaporniki v zavodu na Dobu je pokazala, da koristno preživljajo svoj prosti čas, po mnenju ljudi, ki niso v zaporu, pa zaporniki svojega prostega časa ne preživljajo koristno in kvalitetno. S preverjanjem postavljenih hipotez v diplomskem delu sem potrdila: H1/ Da na področju organizacije prostega časa obsojencev v zaporih deluje premalo strokovnih delavcev; H2/ Da se ljudje strinjajo z idejo, da zaporniki pomagajo pri negi in šolanju domačih živali, pa tudi večina zapornikov bi rada delala z živalmi; H3/ Da bi zemljišča znotraj nekaterih zaporov lahko koristno uporabili za različne dejavnosti obsojencev (telovadnica, manjši atletski stadion, poslopje za kulturno udejstvovanje). Za uveljavljanje novih načinov preživljanja prostega časa zapornikov v Sloveniji predlagam, da se nekatere aktivnosti z živalmi uvedejo najprej poskusno, kasneje pa za stalno.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, obsojenci, zaporniki, prosti čas, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 1292; Prenosov: 361
URL Povezava na celotno besedilo

27.
Legitimnost pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Domen Škrbec Đogić, 2013, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo obravnava vprašanje legitimnosti pravil v zavodih za prestajanje kazni zapora. V prvem delu smo skozi ugotovitve različnih avtorjev predstavili teoretična izhodišča o tej tematiki. Najprej predstavimo življenje zapornikov, njihove značilnosti in pravila, ki jih omejujejo. Nato, na drugi strani, pogledamo, kakšne so pri tem naloge paznikov, kaj je bistveno za dober odnos med tema dvema skupinama in za preprečevanje kršitev pravil in nasilja v zavodih. V drugem delu teoretičnega sklopa se osredotočimo na legitimnost. V tem delu raziskujemo, kateri faktorji vplivajo na zaznavo občutka posameznikov, da se morajo držati pravil in podrediti ukazom. Spraševali smo se tudi o učinkovitosti sistema nagrad in kazni, kot oblike nadzora vedenja zapornikov in predlagani alternativni teoriji, ki temelji na postopkovni pravičnosti, kot učinkovitejšem sredstvu za doseganje tega cilja. Osredotočili smo se predvsem na povezavo med dojeto legitimnostjo, postopkovno pravičnostjo in številom kršitev pravil. Na koncu pa smo se dotaknili še nekaj metod za povečanje spoštovanja pravil in rehabilitacije zapornikov. V empiričnem delu smo predstavil rezultate raziskave, ki je bila opravljena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Te rezultate smo primerjal s teoretičnimi ugotovitvami in poskušali priti do nekaterih končnih zaključkov o tej problematiki. Na takšen način smo tudi potrdili oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih postavil za izhodišče tega diplomskega dela. Za zaključek smo pogledali še, kakšna so izhodišča in želje za nadaljnje delo na tem področju v prihodnosti.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, zaporna kazen, zaporniki, pravila, legitimnost, postopkovna pravičnost, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1000; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (995,25 KB)

28.
Slovenski zapori - izziv izvrševanja kazenskih sankcij : diplomsko delo
Maja Šmid, 2013, diplomsko delo

Opis: Zapori so državne institucije, v katere se zapirajo storilci kaznivih dejanj. Ljudi se za neupoštevanje družbenih pravil kaznuje odkar družba obstaja. Skozi leta se je način kaznovanja storilcev kaznivih dejanj spreminjal. Od telesnih kazni in mučenja storilcev je prišlo do kaznovanja, ki vpliva na duševnost posameznikov. Tako, kot se je spreminjal način kaznovanja, se je spreminjal tudi namen zaporne kazni. Če je šlo nekoč samo za maščevanje za storjeno kaznivo dejanje, se danes poskuša doseči prevzgoja zapornikov. Poleg kazni pozna slovensko kazensko pravo še druge vrste kazenskih sankcij, katerih namen je preprečevanje nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. V diplomski nalogi so raziskovani odnosi med samimi zaporniki in zaporniki ter pazniki v zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Dobri odnosi med osebjem in zaporniki so ključni za dobro družbeno vzdušje v zavodih. Korektnost osebja do zapornikov pripomore k spoštovanju zaporskih pravil. Spoštljiv odnos do zaprtih pa pomaga pri njihovi resocializaciji. Za resocializacijo so pomembne tudi različne oblike tretmanov, ki so jih zaporniki deležni v obdobju prestajanja kazni. Kljub temu, da naj bi bili po odpustu iz zavoda resocializirani, se na prostosti soočajo s številnimi težavami. Zelo težko se vključujejo v družbo, saj jih ta zavrača. Kot bivši kaznjenci težko dobijo zaposlitev, saj jim družba ne zaupa. Pri spopadanju s težavami jim pomagajo Centri za socialno delo. Ker se velik del zapornikov po prestani kazni ponovno vrača k izvrševanju kaznivih dejanj, je bil predstavljen še problem povratništva. Ugotovljeno je bilo, da se tveganje za povratništvo poveča po vsaki naslednji prestani kazni. Na podlagi postavljene prognoze zapornika pa lahko povratništvo z veliko verjetnostjo napovemo.
Ključne besede: zapori, kazenske sankcije, zaporniki, pazniki, resocializacija, povratništvo, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 3308; Prenosov: 941
.pdf Celotno besedilo (800,98 KB)

29.
Program šolanja psov s strani obsojencev kot element rehabilitacije in oblika terapevtskega dela : diplomsko delo univerzitetnega študija
Boštjan Gubanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko programov šolanja psov v zaporih, ki so se predvsem v zadnjih tridesetih letih razširili in uspešno uveljavili po svetu, za slovenski prostor pa predstavljajo povsem novo in s strani strokovne literature še neobravnavano področje. Avtorjev glavni namen je predstaviti slovenski strokovni in zainteresirani javnosti programe šolanja psov s strani obsojencev, ki že vrsto let uspešno delujejo v tujini. Kot ključ do razumevanja kaznovanja so najprej obrazložene kaznovalne teorije in namen kaznovanja. Sledi opredelitev kazenskih sankcij ter seznam zavodov za prestajanje kazni zapora in vzgojnih zavodov z natančnejšo predstavitvijo udeležencev raziskave. V poglavju »Rehabilitacija in terapevtsko delo« je natančneje opisana tretmanska ideologija in socioterapevtska usmeritev z znamenitima eksperimentoma v Logatcu in na Igu v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. V nadaljevanju sledi navedba oblik in faz rehabilitacije. Osrednje mesto pa zavzema predstavitev programov šolanja psov v zaporih, ki pomenijo specifično obliko tretmana obsojenih oseb. Ugotavljamo, da ima program pomembne pozitivne psihosocialne učinke na obsojence in da lahko odločilno prispeva k lažji vključitvi obsojencev v družbeno okolje. Redke raziskave nakazujejo možnost, da program vpliva na zmanjšanje povratništva med obsojenci. Vzpodbudne so tudi ugotovitve, da so Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec in Zavetišče Horjul pripravljeni sodelovati pri uvedbi in izvedbi programa.
Ključne besede: zapori, obsojenci, rehabilitacija, terapevtsko delo, psi, šolanje psov, diplomske naloge
Objavljeno: 10.08.2012; Ogledov: 1374; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (8,37 MB)

30.
Odnos med pazniki in obsojenci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Ana Gabrijelčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Pristni odnosi med pazniki in obsojenci so za življenje v zaporu osrednjega pomena. Obsojenci, ki prestajajo kazen, so v zaporu iz različnih razlogov, večina zaradi lažjih kaznivih dejanj, se pa pogosto vedno znova vračajo na poti kriminala in s tem tudi v življenje za zaporniškimi rešetkami. Niso pa redki tudi takšni, ki so obsojeni hujših kaznivih dejanj; tem je zapor njihov drugi dom, saj v njem preživijo tudi več let. V zaporu so obsojenci razporejeni po različnih merilih; najpomembnejša je razvrstitev obsojencev po režimu zaprtega, odprtega, polodprtega in posebej varovanega oddelka ter oddelka s strožjim režimom. Pri tem gre za opazne razločke v ugodnostih in prostosti, ki jih je deležen obsojenec. Kljub temu pa velja, da morajo biti obsojenci obravnavani enako, ne glede na strojeno dejanje, zato je pomembno, da vnašamo v zapor pozitivno naravnane odnose. Zavedati se moramo, da gre za skupino ljudi, ki je že po naravi bolj problematična. Zelo je pomembno, kakšen je prvi vtis, ki ga na zapornike naredijo predvsem pazniki, a tudi drugi zaposleni. Pazniki so v dnevnem stiku z obsojenci. V diplomski nalogi je največ pozornosti namenjene prav obravnavi paznika, saj je paznik eden glavnih akterjev v zaporniškem življenju. Pokazati želim, kakšna so nanje naslovljena pričakovanja, kakšno vlogo imajo v zaporu, katere so še dodatne dejavnosti paznika, s katerimi strokovno pomaga obsojencem, in, kar je najpomembnejše, da ohranjajo odnose z mirnimi prijemi, s pogovori in sposobnostjo, da čim manjkrat zoper obsojenca uporabi silo in prisilo. Prav vrednote paznika in njegove vrline, njegov pozitivni delovni pristop in strokovna usposobljenost omogočajo, da so odnosi sprejemljivi za življenje v zaporu.
Ključne besede: penologija, zapori, pazniki, pravosodni policisti, zaporniki, medosebni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 2129; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (796,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici