| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
Razlika med mladoletniškim zaporom in zaporom za odrasle v Sloveniji
Maruša Savšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ko govorimo o zaporu, se moramo vprašati, kako poteka življenje brez svobode, brez določenih pravic, spanje na trdi postelji, občutek nemoči, kako je biti vsak dan zaprt v enakem prostoru, ko ti drugi ukazujejo, kaj in kako moraš delati, ipd. Ravno zaradi tega sem se odločila, da bom v svoji diplomski nalogi pisala o zaporni kazni. Posvetila sem se mladoletniškemu zaporu in njegovi primerjavi z zaporom za odrasle. Osredotočila sem se na sodelovanje mladoletniškega zapora Celje in zapora za odrasle na Dobu. V obeh zaporih sem izvedla intervju, pri katerem sem ugotovila, da se razlike med njima kažejo tudi v praksi, predvsem pa pri obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Življenje za rešetkami je tako psihično in fizično izredno naporno, še posebej za mladoletnike. Skozi pisanje diplomske naloge sem ugotovila, da so mladoletniki manj odgovorni, da so še v razvoju, da jih moramo obravnavati vzgojno, torej s čim več prizanesljivosti. Ravnati je potrebno bolj individualizirano, z namenom pomoči, usmerjanjem in spodbujanjem. Mladoletniki so deležni drugačnega obravnavanja kot odrasli storilci, kot tudi so zanje predpisane posebne kazenske sankcije. Mladoletniku se izrekajo predvsem vzgojni ukrepi, le redko jih doleti kazen. Namen vzgojnih ukrepov je, da se prek varstva, pomoči in nadzora zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilni razvoj.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, zaporniki, mladoletniki, mladoletniški zapor, polnoletni storilci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 886; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (733,26 KB)

12.
Ženske v zaporu
Mateja Vrhar, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenska zakonodaja (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Pravilnik o izvrševanju kazni zapora) ne opredeljuje konkretnih pogojev, ki jih mora obsojenka izpolnjevati, da lahko otrok biva z njo, prav tako ni opredeljenih pogojev, s katerimi se zagotovi varnost otroka, ki biva z obsojenko v zaporu. Dovoljuje bivanje otroka z obsojenko (materjo) do dopolnjenega prvega oziroma drugega leta starosti. V zaključnem delu je raziskovan razvoj otroka in vpliv neugodnih razmer na njegov nadaljnji razvoj. Opravljene raziskave dajejo rezultate, da obsojenke v veliki večini primerov prihajajo iz disfunkcionalnih družin, imajo preteklost zlorab (fizično, spolno in/ali psihično) in zanemarjanj, ki predstavljajo pomemben dejavnik tveganja, za prenos le teh na otroka. Da se prekine medgeneracijski cikel zlorab, je potrebna ustrezna psihoterapevtska obravnava obsojenke. Vpliv travm iz otroštva obsojenke je močno povezan z deviantnim vedenjem in kriminaliteto. Kadar se navezanost s starši ne vzpostavi v zgodnji mladosti, se verjetnost udeležbe v prestopništvu povečuje. Raziskave so pokazale tudi močno povezavo med samoobvladovanjem, nizko samopodobo in prestopništvom. Samoobvladovanje je napovedovalec, ki najbolj dosledno vpliva na prestopništvo. Nižja samopodoba vodi do prestopništva, in na določeni točki, lahko sodelovanje v prestopništvu privede do povečanja samozavesti. Programi, ki jih izvajajo v nekaterih ženskih zaporih po Evropi, ZDA so namenjeni rehabilitaciji obsojenke in učenju starševskih veščin, varne navezanosti otroka na mamo ter spodbujajo razvijanje in ohranjanje čustvene vezi z otrokom. Analize tovrstnih programov so med drugim pokazale uspešnost pri povratništvu.
Ključne besede: zapori, kriminaliteta, obsojenke, ženske, otroci, rehabilitacija, magistrska dela
Objavljeno: 01.12.2016; Ogledov: 1089; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (762,55 KB)

13.
Analiza mnenja pravosodnih policistov o usposobljenosti za uporabo prisilnih sredstev
Primož Babič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali mnenja pravosodnih policistov o usposobljenosti za uporabo prisilnih sredstev. Pri tem smo se osredotočili na vrste usposabljanj, ki so jih deležni pravosodni policisti skozi profesionalni razvoj, zakonske pogoje in načela uporabe prisilnih sredstev ter način poročanja o uporabi prisilnih sredstev. Na kratko smo predstavili zavode, ki obstajajo v Sloveniji, in bolj poglobljeno predstavili Zavod za prestajanje kazni zapora Dob. Opredelili smo tudi lastnosti zaposlenega pravosodnega policista in njegove zadolžitve. Pred empiričnim delom smo grafično prikazali vrste in razloge za uporabo prisilnih sredstev od leta 2011 do leta 2015. V empiričnem delu smo skozi analizo anketnih vprašalnikov prišli do rezultatov oz. mnenja pravosodnih policistov o njihovi usposobljenosti za uporabo prisilnih sredstev. Rezultate smo obdelali z uporabo opisne statistike in korelacijske analize ter jih predstavili z uporabo tabel in slik. Pravosodni policisti so mnenja, da je usposabljanj premalo in bi se morala izvajati bolj pogosto. Izkazali so pripravljenost, da bi pri načrtovanju izobraževanj s predlogi sodelovali tudi sami. Prav tako si želijo, da bi pri usposabljanjih za uporabo prisilnih sredstev sodelovali strokovnjaki različnih borilnih veščin in strokovnjaki s področja psihologije in mirnega reševanja konfliktov. Iz opravljene raziskave je razvidno tudi, da si želijo usposabljanj, ki bi potekala v realnih prostorih in v obliki realno zaigranih situacij. V raziskavi zajeti pravosodni policisti sebe in svojih kolegov ne ocenjujejo ravno kot zelo dobro usposobljene za strokovno in zakonito uporabo prisilnih sredstev. Te ugotovitve so bile za nas tudi najbolj zanimive. Zato smo v namen dviga usposobljenosti na višjo raven podali tudi nekaj predlogov za izboljšave v praksi.
Ključne besede: zapori, pravosodni policisti, pooblastila, prisilna sredstva, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 813; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

14.
Evalvacija informacijskega sistema Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij - eZapori
Damir Molan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu najprej na splošno obravnava upravljanje informacijske varnosti v javni upravi, obvladovanje tveganj ter sistem upravljanja informacijske varnosti. Sledi predstavitev ureditve informacijske varnosti na konkretnem primeru aplikacije eZapori, vzpostavljene pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij zaradi izvrševanja nalog in pristojnosti na področju izvrševanja kazenskih sankcij. V navedenem informacijskem sistemu se zbirajo, obdelujejo in shranjujejo različni podatki o osebah, ki so sprejete v zavode oziroma prevzgojni dom. Ti podatki uživajo posebno pravno varstvo, zato mora informacijski sistem, ki ga uporabljajo Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, njegove organizacijske enote in drugi organi, ki delujejo na področju izvrševanja kazenskih sankcij, zagotavljati ustrezno informacijsko varnost. V drugem delu diplomskega dela se z empirično raziskavo ugotavlja mnenje uporabnikov aplikacije eZapori, t.j. zaposlenih v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, o informacijski varnosti ter njihova seznanjenost z ukrepi ob potencialnem incidentu. Z anketnim vprašalnikom se je preverjalo, ali so zaposleni seznanjeni z grožnjami informacijskemu sistemu, pomenom nepooblaščenega dajanja informacij in pravil, ki preprečujejo ter onemogočajo nepooblaščeno dostopanje, ter se zavedajo posledic nepooblaščenih dostopov. Z anketnim vprašalnikom se je ugotavljalo tudi zadovoljstvo zaposlenih z aplikacijo eZapori.
Ključne besede: informacijski sistemi, informacijska varnost, zapori, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1482; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (644,24 KB)

15.
Pravosodni policisti o sodelovanju s policisti - študija primera
Jure Špitalar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti na dnevni ravni sodelujejo s policisti. Sodelovanje poteka na več ravneh, kakor tudi v več pojavnih oblikah in tako obsega izmenjavo informacij, asistenco, razgovore z zaprtimi osebami, opravljanje določenih policijskih nalog znotraj zaporov ter izobraževanje in nudenje infrastrukture s strani policije. Pri sodelovanju obe strani nemalokrat naletita na težave, zato smo pri diplomski nalogi poskušali oceniti to sodelovanje, tako da smo naredili raziskavo s pomočjo anketiranja na vzorcu 79 pravosodnih policistov, postavili šest hipotez, ki smo jih analitično proučili, pridobljene rezultate pa med sabo primerjali in ugotavljali njihovo povezanost. S pridobljenimi rezultati smo poskušali spoznati, kakšno je stališče pravosodnih policistov o sodelovanju, identificirati probleme pri sodelovanju in končno najti tudi predloge za izboljšave. Pravosodni policisti so sicer generalno pozitivno ocenili sodelovanje s policisti, vendar kljub temu vidijo področja, kjer je možno sodelovanje s policijo izboljšati, predvsem v dodatnih skupnih usposabljanjih in vajah ter v spremembah nekaterih zakonskih določb, ki bi omogočile lažje in boljše sodelovanje. Sodelovanje med policisti in pravosodnimi policisti je torej ne samo nujno, temveč tudi neizbežno, zato je pomembno stremeti tako h krepitvi različnih možnosti za sodelovanje kot tudi k izboljšanju obstoječega sodelovanja, ki pa že zdaj ni slabo.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, pazniki, pravosodni policisti, policija, policisti, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (602,30 KB)

16.
Nasilje med obsojenkami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
Maruša Smukavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje je lahko prisotno povsod, v družini, v službi, v bolnišnici in tudi v totalnih ustanovah, kot je zapor. To je oblika nasilja, ki se dogaja za zidovi, kjer so v omejenem prostoru zaradi storitve različnih kaznivih dejanj nastanjeni ljudje različnih karakterjev in med njimi prihaja do konfliktov. V okviru diplomskega dela smo izvedli raziskavo o nasilju med soobsojenkami. Rezultati raziskave kažejo, da v zaporu prevladuje psihično nasilje, pri tem gre večinoma za poniževanje z žaljivimi besedami, za širjenje neresničnih govoric o obsojenki, ter norčevanja iz obsojenke. V manjšem obsegu obsojenke opažajo tudi fizično, ekonomsko in socialno nasilje, spolno nasilje ni opaženo ali pa obsojenke o tej vrsti nasilja nočejo govoriti. Obsojenke, ki so bile žrtev nasilja, v večini primerov storilke niso prijavile, za kar obstaja veliko razlogov, vendar je glavni razlog strah pred ponovnim pojavom nasilja. Obsojenke se v zaporu počutijo varne, vendar med njimi obstaja strah pred pojavom nasilja s strani soobsojenke. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, kjer smo opisali vrste nasilja ter njihove značilnosti, v raziskovalnem delu pa smo analizirali rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig.
Ključne besede: zapori, obsojenke, nasilje, diplomske naloge
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 1259; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (418,56 KB)

17.
Družbeno vzdušje v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana
Maša Vidrih, 2016, diplomsko delo

Opis: Že sama omemba zavoda za prestajanje kazni zapora v ljudeh vzbudi negativne občutke, tako rekoč odpor. Ko sem se odločila za pisanje diplomske naloge, katere poglavitni namen je ugotavljanje družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, sem najprej pomislila, da se konec koncev že pravzaprav ve, kakšno družbeno vzdušje prevladuje v zaporih. Da zapor ni kraj, kjer lahko pričakuješ karkoli pozitivnega in dobrega, tako od razmer kot tudi od ljudi. Tako kot povsod, pa naj bo to doma, v službi, v krogu znancev ali pa navsezadnje v zaporu — vsako okolje zaznamuje določeno družbeno vzdušje, na katerega vplivajo različni dejavniki. V diplomski nalogi sem se posvetila odkrivanju dejavnikov, ki vplivajo na družbeno vzdušje v ljubljanskem zaporu. Predhodne raziskave so pokazale, da se je družbeno vzdušje v zavodih za prestajanje kazni zapora v zadnjih letih poslabšalo. Med najslabše izmerjenimi je bilo prav v ZPKZ Ljubljana. S preverjanjem socialne klime marca 2014 sem poskušala ugotoviti in prikazati, kakšno je družbeno vzdušje v ZPKZ Ljubljana. V pomoč so mi bili rezultati predhodnih raziskav, da sem te lahko primerjala z novo pridobljenimi in na podlagi tega ugotavljala, ali je prišlo do sprememb v družbenem vzdušju. Po opravljeni analizi intervjujev z obsojenimi in na podlagi izpolnjenih anket zaposlenih sem najprej ugotovila, da se rezultati obsojencev in zaposlenih močno razlikujejo, da so nekateri kontradiktorni, kot da ne bi bili del istega sistema. Po rezultatih intervjujev z obsojenci je razvidno, da v ZPKZ prevladuje slabo družbeno vzdušje, na kar po njihovem mnenju v največji meri vpliva velika prezasedenost zavoda ter slaba komunikacija med obsojenimi in strokovnim kadrom. Medtem pa zaposleni, v tem primeru po večini pravosodni policisti, ki so izpolnili razdeljene ankete, menijo, da se družbeno vzdušje v zavodu iz leta v leto slabša, a je kljub temu dobro. Po mnenju zaposlenih bi se izboljšalo predvsem, če bi uredili problem prezasedenosti zavoda, da bi k temu prav tako pripomogla boljša organizacija dela in med drugim tudi pošteno plačilo pravosodnih policistov.
Ključne besede: zapori, zaporniki, pazniki, družbeno vzdušje, razmere, diplomske naloge
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 1388; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (636,28 KB)

18.
Alternativne kazenske sankcije in prenaseljenost slovenskih zaporov
Sandra Čuček, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali problem premajhne uporabe alternativnih kazenskih sankcij v sodni praksi, kar pomeni prenaseljenost v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora Dob, Ljubljana in Maribor. Te zavode smo tudi opisali in med seboj primerjali. Pisali smo o obsojencih, ki so obsojeni za manjša kazniva dejanja in so osebnostno toliko urejeni, da se jim lahko zaupa, da ne bodo zlorabili alternativni način prestajanja kazni zapora in ni potrebe, da so poslani neposredno v zapor. Alternativno kazen lahko prestajajo na prostosti pod pogoji, ki so določeni v 12., 12. a in 13. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij -1 (2015) in 86. členu Kazenskega zakonika – 1 (2015). Raziskovali smo, koliko je oseb, ki jim je takšna oblika prestajanja kazni bila izrečena in na kak način jo prestajajo ter ali so morebitne zlorabe le –teh po posameznih zavodih za prestajanje kazni zapora. Naš namen je poudariti prizadevanje za večjo uporabo alternativnih načinov izvajanja kazni zapora z delom v splošno korist, vikend zaporom ali hišnim zaporom ter izboljšanjem procesne zakonodaje na tem področju. Kljub ponovitvenemu tveganju za storitev novega kaznivega dejanja, s čimer bi bilo zlorabljeno alternativno prestajanje kazni zapora, je velik interes s strani obsojencev za tak način prestajanja kazni zapora, saj je malo zlorab le – teh. S tem načinom bi lahko obsojenec tudi spremenil svoje življenjske navade in popravil storjeno napako. Opredelili smo tudi osnovne pojme, ki so nas spremljali skozi celotno diplomsko delo. Vse tri zastavljene hipoteze smo na podlagi prebrane literature potrdili, saj bi se z ureditvijo in dopolnitvijo procesne zakonodaje razbremenil pritisk na sodišča (Dežman, 2009), prenaseljenost zavodov za prestajanje kazni zapora se bo bistveno zmanjšala (Ministrstvo za pravosodje, 2014) in sama učinkovitost dela v zavodih bo večja (Žišt, 2009).
Ključne besede: kriminaliteta, kazenske sankcije, zaporna kazen, zapori, zaporniki, prenaseljenost, alternativne kazenske sankcije, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2015; Ogledov: 1499; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (762,36 KB)

19.
Vpliv situacijskih dejavnikov pri zlorabi zapornikov v Abu Ghraibu
Sašo Farič, 2015, diplomsko delo

Opis: Na splošno lahko zapore definiramo kot totalne organizacije, katere namen je kaznovati ljudi, ki so kršili formalne družbene norme in jih je družba posledično kaznovala z odvzemom svobode (Wikipedia, 2014). Področje nasilja paznikov nad zaporniki v zaporih pa lahko obravnavamo kot specifično dogajanje, kjer prihaja do nekorektnega, nestrokovnega, nehumanega, ponižujočega vedenja v razmerju pazniki–zaporniki, predvsem zaradi popolnega neravnovesja moči glavnih akterjev. Na eni strani so pazniki, ki dominirajo, imajo vlogo nadzorovalcev zapornikov, ki se morajo obnašati po točno določenih normah. Tu pa prihaja do nepravilnosti, saj v določenih primerih pazniki prekoračijo svoja pooblastila in zaporniki postanejo žrtve lastne nemoči. Diplomsko delo bo prikazalo primer nemoči zapornikov v Abu Ghraibu, kjer so bili žrtve mučenja s strani paznikov, kjer so nekateri izkoristili kaos, da bi bodisi spustili na plan svoje težnje po dominantnosti, si »krajšali« čas ali pa v slepi veri verjeli, da z nizkotnimi dejanji pomagajo pri preprečevanju terorističnih napadov in reševanju ameriških življenj tako v Iraku, kot tudi doma, v Združenih državah Amerike. Problematike smo se lotili z vidika knjige Phillipa Zimbarda. V tem delu nam je avtor predstavil svojo teorijo o razlagi problematike. Mi smo skušali preveriti veljavnost teorije s pomočjo ugotovitev drugih avtorjev, od mnenj generalov, do mnenj psihologov in sociologov ter običajnih posameznikov oziroma laikov, ki so se podrobneje poglobili v omenjeno problematiko. V empiričnem delu smo skušali dobiti lasten približek zahtevnosti opravljanja pazniškega poklica, zato smo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelku Murska Sobota, preverili prisotnost stresa in posledično izgorelosti pri zaporniškem delu. Rezultati so pokazali, da je poklic paznika zahteven že pri normalnih pogojih, v pogojih in okoliščinah, kakršni so bili v Abu Ghraibu postane korektno opravljanje poklica in hkratno upoštevanje vseh pravic in dolžnosti izredno težka naloga.
Ključne besede: zapori, zaporniki, pazniki, pooblastila, kršitve, situacijski dejavniki, izgorelost, agresija, zlorabe, mučenje, Luciferjev efekt, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 910; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (845,97 KB)

20.
Izvrševanje kazni zapora - med pravicami obsojencev in javnim mnenjem
Tea Nagode, 2015, diplomsko delo

Opis: Zapor je ustanova, v kateri so zaprte osebe, ki so bile obsojene zaradi storjenega kaznivega dejanja, s katerim so ogrozile varnost družbe in države. Cilji zaporne kazni so kaznovanje, zastraševanje, resocializacija, onesposobitev storilca ter zaščita družbe in države. Obsojenci imajo na prestajanju kazni določene pravice ter ugodnosti, za katere pa javnost meni, da si jih ne zaslužijo. Ko gredo ''nevarni ljudje'' v zapore, je javnost zadovoljna, saj se tako počuti varneje in meni, da je to najboljša obramba pred kriminaliteto. Družba velikokrat zavode za prestajanje kazni zapora primerja s hoteli. Svobodni si težko predstavljamo, kako je, ko ti odvzamejo pravico do svobode, ko se moraš podrejati določenim pravilom, ko si prisiljen živeti s toliko različnimi ljudmi in še bi lahko naštevali. S tem diplomskim delom skušamo predstaviti pravice obsojencev med prestajanjem zaporne kazni v slovenskih zaporih in ugotoviti mnenje ljudi o izbrani temi. V teoretičnem delu je predstavljenih nekaj splošnih dejstev o zaporih, o življenju obsojencev, njihovih pravicah, o namenu in kritiki zaporne kazni. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo ugotavljali seznanjenost javnosti s pravicami in ugodnostmi obsojencev na prestajanju zaporne kazni ter njihovo mnenje o pravicah obsojencev. Rezultati so nas presenetili. Glede na dobljene odgovore smo ugotovili, da javnost meni, da je dobro seznanjena s pravicami in ugodnostmi obsojencev, da jim je naklonjena in ne verjame, da je izločitev in odstranitev obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto. Le na dve vprašanji so anketiranci odgovorili v skladu s postavljenimi hipotezami; javnost se počuti varneje, ko gredo nevarni ljudje v zapore, ter meni, da obsojencem na prestajanju kazni zapora ''ni hudega''. Upoštevati pa moramo dejstvo, da bi bili rezultati po vsej verjetnosti drugačni, če bi si izbrali večji vzorec respondentov.
Ključne besede: penologija, kaznovanje, zaporna kazen, zapori, obsojenci, pravice, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 1088; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (532,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici