1. Napadi na pravosodne policisteMineja Vršič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali napade na pravosodne policiste in policiste med letoma 2015 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da s povečanjem kadra pravosodnih policistov ne bi bilo mogoče preprečiti napadov, saj so ti del dogajanja v zavodih ne glede na število zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo pravosodni policisti dovolj pooblastil za ustrezno odzivanje v primeru napada, pri čemer pa so dolžni spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine in v poročilu o napadu tudi upravičiti uporabljena prisilna sredstva. Z analizo napadov na pravosodne policiste v 2019 smo ugotovili, da so se vsi napadi zgodili v zavodih, kjer zaporno kazen prestajajo le moški. Tako smo potrdili hipotezo, da je število napadov na pravosodne policiste v zavodih, kjer kazen prestajajo le moški zaporniki, večje, kot v zavodih, kjer kazen prestajajo moški in ženske ali le ženske. S primerjavo napadov na pravosodne policiste in policiste je bilo ugotovljeno, da je število napadov na pravosodne policiste bistveno manjše, kar je najverjetneje posledica bistveno manjšega števila zaposlenih pravosodnih policistov. S pregledom medijskih poročil o napadih na pravosodne policiste smo ugotovili, da se o njih redno in dosledno poroča. Za rešitev obravnavane problematike je bila predlagana širitev kadra pravosodnih policistov in sistem delavnic, ki bi pripomogle k spoštovanju pravosodnih policistov s strani zapornikov.
Ključne besede: diplomske naloge, Uradne osebe, pravosodni policisti, policisti, napadi, zapori, nacionalno varnostni sistem
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 40; Prenosov: 0 |
2. Odnos med zaporskimi delavci in obsojenciJošt Meško, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opravljen pregled literature o odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Osrednji del diplomskega dela predstavlja študije o družbenem vzdušju v slovenskih zaporih in legitimnosti ter samozaznavi legitimnosti v zaporih s poudarkom na odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Pregled študij je pokazal, da so ustrezni (nerigidni) odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci pomembni za življenje in delo v zaporih. Pregled študij o družbenem vzdušju je pokazal, da so se odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci spreminjali. Za vse zapore, ki so bili vključeni v študije o družbenem vzdušju v letih 2000, 2010 in 2017, smo ugotovili, da ocena kvalitete odnosov pri obsojencih upada, medtem ko je bila ocena kvalitete odnosov pri zaporskih delavcih spremenljiva, vendar so bile razlike zelo majhne.
Ključne besede: diplomske naloge, zapori, zaporski delavci, obsojenci, odnosi, socialna klima
Objavljeno: 28.08.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (570,26 KB) |
3. Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v SlovenijiBojan Tičar, Gorazd Meško, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij.
Metode:
Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
Ugotovitve:
Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, zapori, zasebno zapori, kazenske sankcije, pravna ureditev, Slovenija
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 158; Prenosov: 11
Celotno besedilo (359,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
4. Profesionalizacija penološke stroke v SlovenijiGorazd Meško, Rok Hacin, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:V prispevku se osredotočamo na razvoj in profesionalizacijo penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji. Predstavljene so glavne značilnosti posameznih obdobij penološke profesije glede na kriterije profesionalizacije.Metode:Za namen prispevka smo opravili pregled razvoja penološke stroke, raziskav in sprememb zakonodaje, ki kažejo na različne usmeritve profesionalizacije dela v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu.Ugotovitve:Proces profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji lahko razdelimo na tri obdobja. Za prvo obdobje, ki je trajalo do 1968, je bil značilen močan vojaški in miličniški vpliv, ki se je odražal v avtoritarnosti in rigidnih odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. V drugem obdobju, ki je trajalo do 1991, se usmeritev izvrševanja kazenskih sankcij prenese z varnostne komponente na tretma obsojencev. Zadnje obdobje profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja se je začelo po osamosvojitvi Republike Slovenije 1991, ko se je pozornost slovenske penologije usmerila v skrb za varstvo pravic obsojencev in njihovo obravnavanje v skladu z evropskimi standardi.Omejitve/uporabnost raziskave:Omejen dostop do neobjavljenih strokovnih besedil, ki onemogoča poglobljeno predstavitev posameznega obdobja profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja, predstavlja glavno omejitev študije. Zaradi prenehanja izdajanja Penološkega biltena na začetku devetdesetih so bili na voljo predvsem viri s področja raziskovalnega dela in letna poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Praktična uporabnost:Ugotovitve prispevka predstavljajo nekaj vidikov procesa profesionalizacije slovenske penološke stroke in zaporskega osebja ter poudarjajo prednosti in izzive v razvoju profesionalizacije, ki bi jih bilo treba upoštevati v nadaljnjem procesu profesionalizacije.Izvirnost/pomembnost prispevka:Prispevek predstavlja sistematični pregled profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji od sredine petdesetih let 20. stoletja do današnjih dni.
Ključne besede: zapori, zaporsko osebje, profesionalizacija, usposabljanje, izobraževanje, raziskave, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 213; Prenosov: 22
Celotno besedilo (364,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. Strokovna usposobljenost in osebnostne značilnosti strokovnih delavcev v slovenskih zaporihDanijel Prevolšek, Jerica Žibert, Rok Hacin, 2018, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti osebnostne značilnosti in specialna strokovna znanja strokovnih delavcev, ki so po mnenju zaposlenih strokovnih delavcev v slovenskih zaporih pomembna pri delu z obsojenci.
Metode:
Za potrebe študije, ki je potekala od aprila do maja 2017, je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil v obliki spletne ankete posredovan 97 strokovnim delavcem v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu. Statistične analize so bile izvedene s programskim orodjem SPSS.
Ugotovitve:
Strokovni delavci so kot najpomembnejše osebnostne lastnosti pri svojem delu navedli odločnost, empatijo, komunikativnost, zanesljivost in strpnost. Večina je kot najpomembnejša strokovna znanja izpostavila komunikacijo s težavnimi strankami, reševanje konfliktnih situacij, osnovno znanje psihologije, poznavanje zakonodaje in vodenje svetovalnih razgovorov.
Omejitve/uporabnost raziskave
Omejitev študije predstavlja velikost in struktura vzorca, ki onemogoča posploševanje rezultatov na vse skupine strokovnih delavcev. Hkrati obstaja možnost, da so strokovni delavci, ki so sodelovali v študiji, podali socialno zaželene odgovore zaradi strahu pred razkritjem odgovorov oziroma njihove identitete in morebitnih sankcij, ki bi sledile.
Praktična uporabnost:
Ugotovitve predstavljajo izhodišče za nadaljnjo razpravo, morebitne spremembe usposabljanja strokovnih delavcev in pomoč vodstvu zaporov pri iskanju bodočih kadrov za strokovno delo z obsojenci.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja prvo strokovno študijo o osebnostnih značilnostih in specialnih strokovnih znanjih strokovnih delavcev v slovenskem zaporskem sistemu.
Ključne besede: zapori, strokovni sodelavci, osebne značilnosti, strokovna usposobljenost
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 19
Celotno besedilo (359,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. Psihološki profil francoskih teroristov - analiza primera Charlie HebdoMatej Hrovat, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o terorizmu, profiliranju teroristov in napadu na francoski satirični časnik Charlie Hebdo. V začetku je pojasnjeno, kaj je terorizem, kdo so teroristi in kateri dejavniki so tisti, ki na njih vplivajo tako močno, da se odločijo to postati. Terorizem je verjetno star skoraj toliko kot človeštvo. A začetek boja proti terorizmu in njegovega razumevanja, proučevanja lahko postavimo v leto 2001. Takrat se je zgodil napad na WTC in Pentagon, ki je dodobra spremenil svet. Prvi del diplomskega dela opisuje zgodovino terorizma, kaj je terorizem, kdo so teroristi in opredelitve le-teh. Drugi del diplomskega dela govori o psihološkem profilu teroristov, njihovem nastanku, osebnostnih značilnostih, razlogih, zaradi katerih so se odločili postati teroristi, vplivu vere na njih in novačenju. Beseda teče tudi o profiliranju, njegovi zgodovini in vrsti. V zadnjem delu pa je analiziran napad na časnik Charlie Hebdo. Zaključni del diplomskega dela pojasni, ali je mogoče na podlagi profila podobnih primerov identificirati osebe, ki so zmožne izvesti podobne napade.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, Charlie Hebdo, zapori, religija, profiliranje, teroristov profil
Objavljeno: 28.02.2020; Ogledov: 316; Prenosov: 50
Celotno besedilo (569,35 KB) |
7. Analiza socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora CeljeKatrin Podgorski, 2018, diplomsko delo Opis: Dobra socialna klima ima pozitivne učinke na delovanje organizacije; ugodno vpliva na delovno vnemo zaposlenih, njihovo motivacijo, medsebojno povezanost, hkrati pa se organizacija razvija, dosega boljše delovne rezultate in postaja konkurenčna drugim organizacijam na trgu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje dobre socialne klime pa jo je treba meriti, kajti na podlagi ocenjevanja različnih dimenzij se lahko ugotovijo morebitne slabosti organizacije in se odpravijo. Socialna klima predstavlja še posebej pomemben aspekt za presojanje uspešnosti delovanja zavodov za prestajanje kazni, saj je zaradi drugačne strukture oseb, drugačnih pogojev bivanja itd. težje vzpostaviti dobro socialno klimo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni elementi, ki tvorijo socialno klimo, kot so na primer komunikacija med deležniki, medosebni odnosi, počutje v organizaciji, zadovoljstvo. Poleg tega je predstavljen zaporski sistem v Sloveniji in narejena primerjava dognanj različnih raziskav o socialni klimi v zavodih za prestajanje kazni pri nas in na tujem. S pomočjo anketnega vprašalnika pa je bila v empiričnem delu izvedena raziskava, katere glavni cilj je bil ugotoviti stanje socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Spoznanja kažejo, da se v imenovanem zavodu tako zaposleni kot obsojene osebe počutijo varno, čeprav se pojavljajo izgredi. Zaposleni so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, najmanj pa s plačo, medtem ko so obsojene osebe najbolj zadovoljne tako s hrano kot tudi z delom, najmanj pa s številom obsojenih oseb v sobi, velikostjo sobe in pravosodnimi policisti. Prav tako se je izkazalo, da se večina zaposlenih bolje razume s svojimi sodelavci in obsojenimi osebami kot obsojene osebe z drugimi obsojenimi osebami. Rezultati raziskave kažejo, da je socialna klima v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje dokaj dobra, s posameznimi pomanjkljivostmi, ki pa so rešljive.
Ključne besede: socialna klima, organizacijska klima, zavodi, zapori, zaposleni, obsojenci, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 816; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,45 MB) |
8. Upadanje števila zapornikov v Združenih državah AmerikePetra Mosetti, 2017, diplomsko delo Opis: Združene države Amerike predstavljajo pomembno velesilo na različnih področjih. V zadnjem obdobju pa postaja vse bolj relevanten problem množičnega zapiranja, ki zadeva tisoče ljudi in uvršča ZDA, skupaj z Rusko federacijo in Kitajsko, med države z največjim številom zapornikov. Eskalacija zaporniške populacije se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s poostritvijo politik in zakonodaje na področju kazenskega pravosodja. Kazenske politike so postale strožje, posledično pa se je povečalo število inkriminacij, ki so posredno zadevale manjšine; poostrile so se zaporne kazni, povečala so se sredstva organov pregona in razširile policijske operacije. Zapori so se začeli polniti, kar je povzročilo prenatrpanost zavodov in ustvarilo neprimerne življenjske razmere v njih.
Kasneje, leta 2008, pa je začelo število zapornikov tako v zveznih kot državnih zavodih upadati. Razlogov za tovrsten pojav je sicer več, med najpomembnejše pa prištevamo spremembe v politiki kaznovanja in posredovanje raznih funkcionarjev, npr. bivšega ameriškega predsednika B. Obame, ki je z uvedbo reform in ustanavljanjem organizacij za pomoč zapornikom bistveno vplival na število zapornikov. Pri tem je treba omeniti tudi visoke stroške preživljanja prestopnikov in vzdrževanja zaporov. Nove politike se osredotočajo na same zapornike z uvajanjem alternativnih oblik kaznovanja, kot so na primer programi zdravljenja odvisnosti, elektronsko nadzorovanje in disciplinski centri.
V prvem delu diplomske naloge predstavljam politični sistem ZDA s poudarkom na sodni praksi in zaporniškem sistemu, opredeljujem glavne pojme, povezane z zveznimi in državnimi zapori, ter predstavljam razlike med posameznimi ustanovami.
Ključne besede: zapori, zaporniki, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 564; Prenosov: 86
Celotno besedilo (815,65 KB) |
9. Posebnosti prestajanja kazni zapora za ženskeSandra Samida, 2017, diplomsko delo Opis: Zavodi za prestajanje kazni zapora so bili in so še vedno izoblikovani predvsem po vzoru moških. Glede na to, da se v zadnjih letih število žensk v zaporih drastično dviga, to predstavlja pereč problem pri obsojenih ženskah. S tem so ženske prikrajšane, morda celo zapostavljene, pri njihovih specifičnih posebnostih in potrebah, ki jim pri prestajanju kazni predstavljajo ključno vlogo.
Izpostavljenih je osem posebnosti, ki v največji meri vplivajo na obsojene in jih zaradi tega postavljajo v občutno slabši položaj kot moške zapornike. Opozarja se na naslednje dejavnike: nosečnost, materinstvo, prestajanje kazni zapora z otroki, pomanjkanje dela, daljšo oddaljenost od doma, stigmatizacijo in etiketiranje, zdravje zaprtih žensk ter predhodno viktimizacijo. Teoretično velja materinstvo za najbolj tvegan in zaskrbljujoč dejavnik, medtem ko praksa v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig izpostavlja ločeno prestajanje kazni zapora glede na spol ter s tem daljšo oddaljenost od doma.
Na podlagi opravljene raziskave v ZPKZ Ig, se slabši pogoji žensk v zavodu kažejo predvsem v pomanjkanju intimne sobe, enotnem zaporu za ženske, iz česar sledi daljša oddaljenost zapornic od doma, skupnem prestajanju kazni vseh obsojenk, ne glede na težo storjenega kaznivega dejanja in dolžino kazni ter mnogo drugih. Ga. Glavica (osebni intervju, 30.4.2017) na tem mestu izpostavlja predvsem pomanjkanje prostora, bodisi za obiske bodisi za razne varnostne ali osebne preglede, ali pa gre za pomanjkanje prostora na splošno.
Delo prikazuje, da je ZPKZ Ig sicer primer dobre prakse, še vedno pa obstajajo velike potrebe po spremembi sistema kaznovanja, ki bi ženskam omogočile drugačno in predvsem ugodnejše prestajanje kazni zapora. Namen je opozoriti na opisano problematiko, s čimer poudarimo mnogokrat spregledan dejavnik – kaznovanje žensk.
Ključne besede: kriminaliteta, storilke kaznivih dejanj, obsojenke, zapori za ženske, ženski zapori, diplomske naloge
Objavljeno: 28.06.2017; Ogledov: 1509; Prenosov: 259
Celotno besedilo (2,45 MB) |
10. Zasebni zaporiŽiga Šilih, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo prisotnost, pomembnost in značilnosti zasebnih zaporov v ZDA, ki so posledica turbulentnega zgodovinskega in sodobnega dogajanja na družbeno-socialnem, političnem in ustavnem področju. Prve inštitucije, ki bi jih lahko imenovali zapor, so se v Evropi pojavile v 16. stoletju, in so bile preprosto organizirane, slabo varovane in v veliki meri namenjene odrivu revnega prebivalstva od ostale družbe. Tekom stoletji pa je kazensko-pravosodni sistem doživel velike preobrate, dobil ogromno novih določil, zakonov ter raznovrstnih organizacij, kar ga je razvilo v ogromen konglomerat zahtevnih sistemov, osebja in predvsem nadvse visokih števil, ko govorimo o stroških. Napoved “vojne proti drogam” ni zmanjšala števila kaznivih dejanj in kriminalitete, ampak povzročila ravno nasprotno - začela množično inkarceracijo, ki jo ZDA in svet še nista poznala. Ravno množična inkarceracija v prejšnjem stoletju je bila razlog za ustanovitev zasebnih zaporov. Posebno pozornost namenjamo raziskavi razvoja penalnih inštitucij in kazenske zakonodaje, saj je brez oziranja v zgodovino nemogoče razumeti, kako in zakaj so se zasebni zapori razvili tako hitro in v tako neverjetno velikem obsegu. Zanima nas tudi primerjava privatnih zaporov ZDA, z javnimi (zveznimi in državnimi), saj so vendar del istega sistema in tako ves čas sovplivajo na njegov razvoj. Zanima nas delovanje zasebnih zaporov, njihova profitabilnost ter delo zasebnih podjetij, ki upravljajo zasebne zaporne inštitucije. Nenazadnje pa je analiza namenjena predstavitvi vpliva zasebnih korporacij na penalni sistem, človekove pravice, zakonodajo in politiko ZDA.
Ključne besede: zapori, zaporniški sistemi, zasebni zapori, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 940; Prenosov: 124
Celotno besedilo (803,25 KB) |
