| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA DISPOZICIJE PRI NASTAJANJU POUSTVARJALNEGA BESEDILA
Polonca Domonkoš, 2014, magistrsko delo

Opis: Pisanje poustvarjalnega besedila je del učnega načrta v zadnjem triletju osnovne šole. Tako se učenci spoznajo z različnimi oblikami besedil vseh treh literarnih zvrsti, vendar pa učni načrt pred pisanjem poustvarjalnega besedila ne zahteva priprave dispozicije in je tudi ne predvideva, le omenja nebesedne spremljevalce besedila (a le pri jezikovnem delu pouka), ki jih učenci morajo znati poiskati v besedilu in predstaviti njihovo vlogo. Prav tako priprave dispozicije pred pisanjem ne ponujajo navodila v berilih založbe Rokus Klett in Mladinske knjige, zato je od vsakega učitelja posebej odvisno, v kolikšni meri bo učence naučil pisanja poustvarjalnega besedila s pomočjo pripravljene dispozicije. Tako lahko učenci dispozicijo pripravijo sami, lahko jo naredijo skupaj z učiteljem ali pa učitelj učencem že ponudi svojo vnaprej pripravljeno dispozicijo. V raziskavi, ki smo jo izvedli na osnovni šoli K med učenci 6.–9. razreda, smo učencem ponudili pripravo dispozicije v obliki miselnega vzorca, ključnih besed/točk in zaporedja dogodkov. 74 % učencev je pred pisanjem uporabilo dispozicijo, od tega jih jo je 21 % pripravilo v obliki miselnega vzorca, 79 % pa v obliki zaporedja dogodkov. Raziskava je potekala v kombinirani obliki pouka.
Ključne besede: dispozicija, poustvarjalno besedilo, miselni vzorec, ključne besede/točke, zaporedje dogodkov, kombinirani pouk
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 2681; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (976,77 KB)

2.
ČAS SKOZI "OČI" SUBJEKTA
Tanja Pangerl, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema oziroma problem, ki smo ga v diplomskem delu obravnavali, se nanaša na subjektovo zaznavanje in zavedanje časa. S pomočjo argumentov smo poskušali predstaviti temeljne ugotovitve obravnavanega problema ter na podlagi tega kritično pristopiti do izpeljave vsakega danega argumenta. Naš namen je bil s pomočjo argumentov in prikaza njihove izpeljave pokazati, kako subjekt zaznava čas in kako se tega časa zaveda, ali se subjektovo zaznavanje časa sklada z objektivnim časom zunaj njega oziroma v kakšnem odnosu je subjektovo zaznavanje časa z dogodki, ki se dogajajo zunaj njega, ali čas obstaja neodvisno od subjekta, ki zaznava, ali je čas objektivna lastnost fizičnih stvari ali pa je postavljanje stvari in dogodkov v času samo subjektov »proizvod« in na koncu, kateri so lahko faktorji, ki vplivajo na subjektovo zaznavanje časa ter stvari in dogodkov v času. Pri tem smo uporabljali različne metode, ki so se med seboj prepletale, in sicer deskriptivno metodo, metodo komparacije, metodo analize in sinteze, metodo abstrakcije in konkretizacije ter metodo generalizacije in specializacije. Splošne ugotovitve, do katerih smo prišli so, da ima subjekt velik vpliv na to, kako so dogodki, ki se dogajajo zunaj njega, razporejeni v časovni red, da le-to ni vedno skladno z dejansko pojavitvijo dogodkov v fizičnem svetu in da je nenazadnje subjektivnih časov toliko, kolikor je subjektov. Na subjektovo zaznavanje dogodkov in stvari v času pa lahko vpliva tudi več različnih faktorjev, ki na različne načine vplivajo na to, kako subjekt čas zaznava in se ga zaveda.
Ključne besede: subjektov čas, objektivni čas, čas in sprememba, A-zaporedje dogodkov in B-zaporedje dogodkov, neposredno in posredno zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 13.05.2011; Ogledov: 2527; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (612,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici