| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
INVERZNE LIMITE Z ENOLIČNIMI IN VEČLIČNIMI VEZNIMI PRESLIKAVAMI
Matej Merhar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo najprej predstavili osnovne primere kontinuumov. Nato bomo predstavili inverzne limite inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov in enoličnih zveznih veznih funkcij ter dokazali njihove osnovne lastnosti. Definirali bomo tudi inverzne limite inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov in navzgor polzveznih večličnih veznih funkcij in si ogledali nekatere njihove lastnosti.
Ključne besede: Inverzno zaporedje, Inverzna limita, Navzgor polzvezna funkcija, Kontinuum
Objavljeno: 11.05.2009; Ogledov: 2528; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (885,34 KB)

7.
Diofantske četverice
Jožica Špec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diofantska množica S je množica takih naravnih števil, da je x*y+1 popolni kvadrat, za vse x različne od y iz množice S. Diofantski množici s štirimi elementi pravimo diofantska četverica. Problem diofantskih četveric, je v tretjem stoletju prvi predstavil grški matematik Diofant iz Aleksandrije. Namen diplomskega dela je opisati vse regularne diofantske četverice oblike {1, b, c, d}, kjer je 1Ključne besede: diofantska množica, diofantska četverica, regularna diofantska četverica, Pellova enačba, Fibonaccijevo zaporedje
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 1996; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (347,41 KB)

8.
Računanje kreditov
Maja Vučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati računanje kreditov in uporabnost matematičnih orodij pri računanju le-teh. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so podane splošne lastnosti zaporedij, aritmetično in geometrijsko zaporedje. Nadalje so predstavljene lastnosti vrst. V drugem delu sledi opredelitev pojmov, povezanih z računanjem kreditov (obresti, obrestna mera, obrestni račun). Poudarek je na izdelavi amortizacijskih oziroma odplačilnih načrtov. Upoštevali smo obe možnosti odplačevanja kredita: anuitetni in obročni način. V zadnjem delu smo predstavili praktični primer računanja kreditov. Izdelali smo odplačilni načrt za najeti kredit: izbrali smo vrsto kredita in znesek kredita, določili mesečno anuiteto in izbrali ustrezno obrestno mero. Za posamezno kapitalizacijsko obdobje smo nato izračunali obresti, razdolžnine in ostanke dolgov. Izračune smo primerjali z informativnim izračunom odplačilnega načrta, ki smo ga naredili na spletnih staneh NKBM. Za konec smo na primeru dveh izbranih bank (NLB in NKBM) naredili primerjavo informativnih izračunov za stanovanjski kredit. Določili smo znesek kredita in odplačilno dobo. Zanimala nas je mesečna anuiteta, ki bi jo morali plačevati ob najemu izbranega kredita.
Ključne besede: Zaporedja, aritmetično zaporedje, geometrijsko zaporedje, obrestni račun, kredit, amortizacijski načrt.
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 3281; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (415,01 KB)

9.
PRIMERJAVA WALDORFSKE OŠ IN JAVNE OŠ PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJU
Barbara Domajnko, 2010, diplomsko delo

Opis: Waldorfska osnovna šola v prvem triletju otrokom pri pouku slovenščine nudi počasnejši ritem, kar sem preučila s primerjavo minimalnih standardov znanja z vidika ciljev ter števila ciljev, saj je teh manj kakor pa v učnem načrtu javne osnovne šole. Učenci v waldorfski osnovni šoli uporabljajo manj učnih sredstev, v prvem triletju waldorfske šole namreč ni učbenikov, delovnih zvezkov ali delovnih listov. Tudi učitelji ne uporabljajo priročnikov, učbenikov ali delovnih listov. Pri samem pouku v waldorfski šoli se ne uporablja računalnika, televizije ali kakršnega koli drugega multimedijskega pripomočka. Učenci v waldorfski šoli v prvem in drugem razredu za pisanje uporabljajo voščenke, medtem ko v javni osnovni šoli uporabljajo že barvice, svinčnike in nalivna peresa. Učenci v waldorfski osnovni šoli dobijo berilo šele takrat, ko so pripravljeni za branje. Tudi obravnava črk poteka v waldorfski osnovni šoli nekoliko drugače od obravnave črk v javni osnovni šoli. Učenci waldorfske šole začnejo črke obravnavati že v prvem razredu po monografskem postopku pridobivanja črk ter postopnem zaporedju usvajanju črk, katera prevladujeta tudi v javni šoli, vendar ima učitelj javne devetletne osnovne šole možnost uporabe tudi kompleksnega postopka pridobivanja črk ter možnost hkratnega usvajanja črk.
Ključne besede: waldorfska osnovna šola, prvo triletje, minimalni standardi znanja, književni pouk, jezikovni pouk, učna sredstva, postopek pridobivanja črk, zaporedje usvajanja črk
Objavljeno: 15.04.2010; Ogledov: 3676; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
MODELIRANJE INDEKSA AKTIVNOSTI S STATISTIKAMI VIŠJIH REDOV ZA VREDNOTENJE REDKIH IMPULZNIH IZVOROV V KONVOLUTIVNIH MEŠANICAH
Rok Istenič, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se ukvarjamo z vrednotenjem redkih impulznih izvorov v linearnih konvolutivnih mešanicah, tj. z ocenjevanjem njihovega števila, dolžin njihovih impulznih odzivov in njihovih medsebojnih prekrivanj. V ta namen razvijemo statistične modele indeksa aktivnosti, in sicer modele povprečja, variance in avtokovariančnega zaporedja, s pomočjo katerih lahko ocenimo dolžino sistemskih odzivov in število aktivnih impulznih izvorov v opazovanih signalnih mešanicah. Začnemo s pregledom obstoječega stanja na področju ocenjevanja števila izvorov in dolžine sistemskih odzivov. Nato predstavimo model konvolutivnih mešanic odzivov redkih impulznih izvorov. Na kratko predstavimo še dekompozicijo površinskih EMG, metodo kompenzacije konvolutivnih jeder in indeks aktivnosti. Pri modeliranju indeksa aktivnosti se osredotočimo ločeno na prispevke izvorov in šuma, dodanega signalom. Lastnosti razvitih modelov uporabimo pri ocenjevanju dolžine sistemskih odzivov in števila izvorov, za kar razvijemo dva postopka. Prvi temelji na modelu variance indeksa aktivnosti in s pomočjo redukcije iskalnega prostora ocenjuje tako dolžino odzivov kot tudi število izvorov. Drugi postopek je kombiniran in temelji na modelu avtokovariančnega zaporedja indeksa aktivnosti, s katerim ocenimo dolžine sistemskih odzivov. Ko so dolžine odzivov ocenjene, lahko ocenimo število izvorov s pomočjo metod za ocenjevanje števila izvorov v multiplikativnih mešanicah. Drugi pristop se je izkazal za boljšega. V nadaljevanju predstavimo še možnosti nadgradnje indeksa aktivnosti s statistikami 3. in 4. reda ter probleme, ki pri tem nastanejo. Razvite modele nato preverimo na umetnih signalih z naključnimi sistemskimi odzivi in na umetnih površinskih elektromiogramih.
Ključne besede: obdelava signalov, sestavljeni signali, konvolutivne mešanice, sistem MIMO, impulzni izvori, ocenjevanje števila izvorov, indeks aktivnosti, korelacijska matrika, naddoločene mešanice signalov, večkanalni signali, statistike višjih redov, momenti višjih redov, Tihonova regularizacija, površinski elektromiogram, matematično upanje, varianca, avtokovariančno zaporedje
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2090; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici