| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPLEMBE PREMOŽENJA NA KOROŠKEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Nina Pečolar, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji. V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd
Ključne besede: zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo.
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2429; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Zaseg premoženja : diplomsko delo
Mateja Ban, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: zaseg premoženja, zaplemba, premoženjska korist, policijska pooblastila, kazenski postopek, pravna ureditev, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1395; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (438,27 KB)

3.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI IN OBRNJENO DOKAZNO BREME
Nina Požar, 2012, diplomsko delo

Opis: Institut obrnjenega dokaznega bremena je eno izmed sredstev v boju zoper vse vrste organiziraga kriminala. Ta oblika kriminala prinaša velikanske zaslužke kriminalnim združbam in posameznikom. S tako pridobljenim premoženjem si večajo ekonomsko moč, ki jo tudi izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov v gospodarstvu in politiki. Tako postavljajo organe pregona v podrejeni položaj, zato le-ti iščejo vedno nove načine omejevanja tovrstne kriminalitete doma in tudi na mednarodni ravni. Vrsta mednarodnih aktov postavlja odvzem premoženjskih koristi storilcem kriminalnih dejanj v ospredje na načelni ravni, kot tudi na ravni konkretnih zahtev po uzakonitvi ustaljenih postopkov. Pri nas in tudi v drugih državah je znano, da se sojenje osebam za kazniva dejanja, ki prinašajo velike dobičke, ni prav dosti dotaknilo njihovega premoženja. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, če ne more dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in tudi poravnal obveznosti do države. Z institutom obrnjenega dokaznega bremena pa se posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Domneva nedolžnosti je ena izmedtemeljnih načel kazenskega postopka, ki je v pravnem redu Republike Slovenije postavljen na raven ustavne pravice, vsebuje pa jo tudi Zakon o kazenskem postopku. Načelo domnevne nedolžnosti (presumpcija) je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja.
Ključne besede: Kljucne besede: obrnjeno dokazno breme, domneva nedolžnosti, kaznivo dejanje, organiziran kriminal, zaplemba, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, enakost orožij.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 4531; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (736,93 KB)

4.
Odkrivanje, zaseg in zaplemba premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Strojin, 2012, diplomsko delo

Opis: Problematika odkrivanja in odvzema protipravne premoženjske koristi je vse bolj aktualna tako v Sloveniji kot tudi v tujini. V lanskem letu je začel veljati Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, s katerim Slovenija skuša bolj učinkovito posegati v problematiko odvzema premoženja nezakonitega izvora. Tudi v medijih lahko zasledimo veliko primerov, ki govorijo o različnih kaznivih dejanjih, pri katerih gre za velike denarne zneske oziroma veliko vrednost protipravno pridobljenega premoženja ter s tem povezanimi odvzemi takega premoženja. V diplomski nalogi želimo predstaviti problematiko pri odkrivanju protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki je povezana z opravljanjem finančnih preiskav ter medsebojnim sodelovanjem organov pregona in različnimi institucijami s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, preprečevanja pranja denarja itd. Osrednji del naloge se osredotoča na zakonodajo s področja odvzema protipravne premoženjske koristi. Kot protipravno premoženjsko korist je treba obravnavati vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. Splošno načelo kazenskega materialnega prava je, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, kar določa 74. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Z analizo primera, opredeljenega v osmem poglavju naloge, pa želimo predstaviti uspešen odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, protipravna premoženjska korist, odvzem, zaplemba, diplomske naloge
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1607; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (404,46 KB)

5.
Odvzem protipravne premoženjske koristi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Perovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Celoten svet, tudi Slovenija, se vsakodnevno srečuje s kriminaliteto, ne le s klasično oz. ulično kriminaliteto, temveč tudi z organizirano in gospodarsko kriminaliteto, ki povzročata bistveno večjo škodo, prav tako ju je težje odkriti, saj sta bolje organizirani in prikriti kot klasična kriminaliteta. Osebe s kaznivimi dejanji pridobivajo protipravno premoženjsko korist in si s tovrstnim premoženjem večajo svojo moč in položaj v družbi. Sredstva, ki jih pridobijo z izvrševanjem kaznivih dejanj vlagajo v druga kazniva dejanja in tako širijo svoj krog delovanja. V diplomski nalogi želimo predstaviti institut odvzema protipravne premoženjske koristi in varstvo oškodovanca v primeru, da mu je s kaznivim dejanjem povzročena škoda, saj lahko v kazenskem postopku vloži premoženjskopravni zahtevek. Najprej bomo splošno opredelili odvzem protipravne premoženjske koristi, nato način odvzema in opredelitev oseb, proti katerim je mogoče izvesti odvzem. To so storilci kaznivih dejanj ali drugi neposredni prejemniki te protipravne koristi, druge fizične ter pravne osebe. Zakonodaja Republike Slovenije; Kazenski zakonik 1 in Zakon o kazenskem postopku nam omogočata tematiko odvzema protipravne premoženjske koristi obravnavati z materialnega in procesnopravnega vidika. V postopkovni vidik je vključeno tudi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženja in možne oblike odvzema te protipravno pridobljene koristi. Z analizo statističnih podatkov policije o pobudi za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in tožilstva o odrejenih stvarnih omejevalnih ukrepih želimo predstaviti uspešnost organov odkrivanja in pregona pri odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Za konec se bomo osredotočili še na hrambo premoženja, ki je bilo začasno zavarovano za odvzem protipravne premoženjske koristi, kar nam podrobneje opredeljujeta Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami ter Uredba o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami.
Ključne besede: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, premoženjska korist, protipravna premoženjska korist, odvzem, zaplemba, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1754; Prenosov: 547
.pdf Celotno besedilo (301,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici