| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZANOS ŠTUDENTOV RAZREDNEGA POUKA
Maja Emeršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti, ali študentje prvega in četrtega letnika razrednega pouka doživljajo občutek zanosa pri študijskem učenju oziroma študiju ter pri katerih oblikah in študijskih aktivnostih ga najpogosteje občutijo. Med drugim smo želeli izvedeti, kateri so tisti motivi, ki so najbolj vplivali na njihovo odločitev za študij, in ali se študentje zdijo dovolj sposobni za študij razrednega pouka, ter ali jim ta nudi dovolj izzivov. Prav tako je namen naloge ugotoviti, pri katerih predmetih najpogosteje doživijo zanos in kateri dejavnik najmočneje vpliva na to. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen pojem zanos, njegove teorije, dimenzije in nekatere dosedanje raziskave. Empirični del diplomske naloge smo izvedli s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela, in sicer z anketnim vprašalnikom. Vzorec je zajemal 147 študentov prvega in četrtega letnika Pedagoške fakultete v Mariboru, smer Razredni pouk. Od tega je 65 študentov obiskovalo prvi letnik študija, 82 študentov pa četrtega. Raziskava je pokazala, da večina študentov pri študijskem učenju oziroma študiju doživlja občutek zanosa, vendar ga študentje prvega letnika občutijo pogosteje in intenzivneje kot študentje četrtega letnika. Zanos najpogosteje doživljajo pri terenskem in skupinskem delu ter ob ekskurzijah. Izkazalo se je, da v povprečju najpogosteje doživijo občutek zanosa pri umetnostnih in športnih predmetih. Prav tako so si enotni v tem, da so študij razrednega pouka izbrali zaradi veselja do dela z otroki in veselja do poučevanja. Raziskava je pokazala, da se študentje v povprečju čutijo dovolj sposobne za študij, ki jim nudi tudi dovolj izzivov. Ugotovljeno je bilo tudi to, da na njihovo doživljanje študijskega zanosa najbolj vpliva osebnost profesorja.
Ključne besede: občutek zanosa, študijski zanos, notranja motivacija, razredni pouk
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 1017; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (887,99 KB)

2.
Povezanost zanosa in samoaktualizacije pri vzgojiteljicah
Liza Kokole, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati doživljanje zanosa in stopnjo samoaktualizacije pri vzgojiteljicah ter povezanost obeh konceptov. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem zanosa, njegove dimenzije, pojem samoaktualizacije in nekatere dosedanje raziskave o zanosu pri učencih ter učiteljih. Teoretični del prav tako vsebuje nekatere raziskave o povezanosti zanosa in samoaktualizacije ter o povezanosti zanosa in samoaktualizacije pri učiteljih. Sledi empirični del z raziskavo, temelječo na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi. Raziskava je zajemala 203 vzgojiteljice iz 8 vrtcev po Sloveniji, ki so izpolnile anketne vprašalnike. Rezultati so pokazali, da vzgojiteljice dosegajo visoko stopnjo zanosa tako v svojem življenju nasploh, v prostem času in tudi pri delu, pri čemer doživljajo višjo stopnjo zanosa v prostem času kot pri delu. Vzgojiteljice so ocenile najbolj pogosto doživljanje zanosa pri področju dejavnosti umetnost. Med metodami dela so najvišje vrednotile metodo dela igra, najnižje pa razlago. Ugotovljena je bila visoka stopnja samoaktualizacije. Pri vzgojiteljicah, udeleženih v raziskavi, so rezultati pokazali zmerno pozitivno povezanost zanosa in samoaktualizacije.
Ključne besede: zanos, zanos pri delu, samoaktualizacija, kakovost življenja, vzgojiteljice.
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 595; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (729,28 KB)

3.
ZANOS V ŠPORTU
Domen Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: Zanos je stanje harmonične izkušnje, v kateri posameznikov um in telo delujeta kot eno. Je pozitivno stanje zavesti, v katerem oseba postane popolnoma prevzeta s tistim kar počne. Glavni cilj magistrskega dela je bil raziskati koncept zanosa na vzorcu slovenskih športnikov, pri čemer nas je zanimal predvsem vpliv demografskih in situacijskih variabel ter stopnje zadovoljstva z življenjem na izkustvo zanosa. Poleg omenjenega pa smo ovrednotili še notranjo konsistentnost slovenskega prevoda lestvice zanosa DFS-2 in preverili korelacije med posameznimi dimenzijami. V raziskavo je bilo skupno vključenih 338 športnikov, od tega 177 moških in 161 žensk, starih od 14 do 58 let. Končni rezultati so podprli ustreznost prevoda slovenske verzije lestvice zanosa v športnem okolju. Koeficienti zanesljivosti α so bili zadovoljivi in so se gibali od .70 do .88, korelacije med posameznimi komponentami zanosa pa so se izkazale za pozitivne in statistično pomembne. Kar se tiče preverjanja demografskih in situacijskih spremenljivk, je do statistično pomembnih razlik v zanosu, in sicer v prid prvih, prišlo med moškimi in ženskami, kakor tudi med ekipnimi in individualnimi športniki, medtem ko se pri primerjanju vrhunskih in rekreativnih športnikov te v večini primerov niso izrazile. Rezultati so obenem razkrili statistično pomembno povezanost med starostjo in globalno stopnjo zanosa prav tako pa se je pozitivna korelacija pojavila med stopnjo zadovoljstva z življenjem in vsemi komponentami zanosa. V raziskavi smo preverili še najmočneje in najslabše zastopane dimenzije zanosa, pri čemer sta se med prve zvrstili komponenti jasnost ciljev in avtoteličnost izkušnje, med najslabše zastopane pa dimenziji transformacija časa in izguba samozavedanja.
Ključne besede: zanos, zanos v športu, značilnosti športnikov, DFS-2, psihično blagostanje
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 476; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (848,67 KB)

4.
DOŽIVLJANJE ZANOSA PRI SLOVENSKIH VRHUNSKIH GLASBENIKIH
Betsabeja Berkopec, 2016, magistrsko delo

Opis: Zanos je stanje, ki prinaša visoko stopnjo užitka in se nanaša na celostno zaznavanje, ki ga ljudje občutijo, kadar so celostno vključeni v neko dejavnost. Posamezniki so tako intrinzično vključeni v dejavnost, da med izvajanjem ni pomembno nič drugega, saj zelo uživajo in so intrinzično motivirani. Dejavno ukvarjanje z glasbo in tudi poslušanje te lahko pogosto spodbudita zanos. Predhodne raziskave kažejo, da glasbeniki, profesionalni, še pogosteje pa amaterski, pogosto doživljajo zanos pri glasbeni izvedbi, improvizaciji in komponiranju. V magistrski nalogi smo preučili doživljanje zanosa pri vrhunskih glasbenikih, katera od devetih dimenzij zanosa se je najmočneje izrazila, ali obstajajo med spoloma razlike v doživljanju zanosa, ali se ekspertiza povezuje z doživljanjem zanosa pri vrhunskih glasbenikih, ali sta vadenje in zadovoljstvo z izvedbo povezana z doživljanjem zanosa, ali se doživljanje zanosa pozitivno povezuje z interpretativno pripravljenostjo in ali se doživljanje zanosa stopnjuje tudi z zadovoljstvom z življenjem. Sodelovalo je 114 slovenskih vrhunskih glasbenikov. Udeleženci so rešili vprašalnik zanosa DFS-2, vprašalnik zadovoljstva z življenjem SWLS in vprašalnik o doživljanju zanosa, ki je bil oblikovan za raziskavo. Rezultati so pokazali, da se doživljanje zanosa pozitivno povezuje s starostjo, količino vadenja, zadovoljstvom z izvajanjem, interpretativno pripravljenostjo in zadovoljstvom z življenjem. Razlike med spoloma niso bile potrjene. Kot najmočneje izražena dimenzija zanosa se je pokazal občutek nadzora.
Ključne besede: zanos, vrhunsko izvajanje, vrhunski glasbeniki, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 635; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (514,58 KB)

5.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 364; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (698,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici