| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE ŽENSK V POLITIKO V DRŽAVAH NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Katja Krevs, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje žensk v politiko ter govori o neenakosti zastopanosti žensk in moških v politiki. Prikazuje spol in politiko ter izenačenost pojmov javno — politično, kamor so praviloma uvrščeni moški, in zasebno — nepolitično, kamor so praviloma uvrščene ženske. Obravnava nekatere stereotipe, ki vplivajo na nizko število žensk v politiki, predvsem na vodstvenih položajih in na sploh v organih odločanja. Obravnava tudi politično participacijo, ki je razdeljena na konvencionalno in nekonvencionalno, ter razlaga, zakaj so ženske v politiki sploh potrebne. Predstavlja dejavnike, ki vplivajo na politično participacijo žensk, ter razlaga, kateri so vzroki za njihovo skromno predstavništvo v politiki. Glavni namen diplomskega dela je preučiti vključevanje žensk v politiki v državah nekdanje Jugoslavije. Zato bomo raziskali, kakšno je zanimanje za politiko pri moških in ženskah in ali obstajajo med spoloma razlike v politični vključenosti, in sicer glede na njihovo politično participacijo in zastopanost v vladi in parlamentu. Želimo preveriti tudi, ali je v ekonomsko razvitejših državah naslednicah prisotna višja stopnja vključenosti žensk v politiko, na podlagi njihove nevolilne in volilne politične participacije, zanimanja za politiko ter zastopanosti v parlamentu in vladi.
Ključne besede: Ključne besede: ženske, politika, spol, konvencionalna politična participacija, zanimanje za politiko, zastopanost v politiki, države naslednice nekdanje Jugoslavije.
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 2377; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (428,86 KB)

2.
POLITIČNA PARTICIPACIJA MLADIH V SLOVENIJI
Tamara Štukelj, 2011, diplomsko delo

Opis: Mladina v Sloveniji predstavlja pomembno družbeno skupino, ki formalno in neformalno tudi sama vstopa v politično dogajanje na različne načine. Kljub dejstvu, ki nam ga kažejo analize javnega mnenja, da je politična participacija v Sloveniji nizka, mladi niso pasivni, temveč se poslužujejo novih oblik politične participacije, kot so na primer podpisovanje peticij, sodelovanje v demonstracijah, oblikovanje gibanj in podobno. Prav tako se mladina v zadnjem desetletju vidno distancira od formalnih oblik politične participacije, kljub temu da želi sodelovati v družbenih spremembah. Pri tem lahko izpostavimo predvsem nezaupanje v politiko in politične elite, nezaupanje v delo in legitimnost študentskih organizacij in manjše vključevanje mladih v mladinska združenja. Spol in starost mladostnika nimata večjega vpliva na njegovo aktivnost v politični sferi, zato bi bilo v prihodnje treba ugotoviti, kateri so razlogi, ki vplivajo na upadanje participacije mladine v Sloveniji, poleg sprememb v vrednotnem sistemu in splošne politične pasivnosti slovenske družbe.
Ključne besede: mladina, participacija, politična pasivnost, zanimanje za politiko
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2632; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (764,01 KB)

3.
SPREMLJANJE POLITIČNO-INFORMATIVNIH MEDIJEV IN POLITIČNA ALIENACIJA V SLOVENIJI
Deja Kučer, 2014, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu pričujoče magistrske naloge smo se osredotočili na politično alienacijo, ki je po eni izmed opredelitev kombinacija nizkega zaupanja v politiko in nizkega zanimanja za politiko. Nadaljevali smo z opredelitvijo dimenzij politične alienacije, in sicer s političnim nezaupanjem, z notranjo in zunanjo politično učinkovitostjo, z brezpomenskostjo ter s politično apatijo. Prikazali smo tudi rezultate raziskave o odnosu med politično alienacijo in politično participacijo. Posebno pozornost smo namenili prikazu raziskav o odnosu med spremljanjem (informativnih) medijev in politično alienacijo, kjer s strani različnih avtorjev obstajajo različna mnenja o politični alienaciji. Nekateri avtorji vidijo spremljanje (informativnih) medijev, predvsem televizije, kot tisto, ki prispeva k politični alienaciji; po drugi strani pa nekateri avtorji trdijo, da spremljanje (informativnih) medijev ni tisto, ki prispeva k povečanju politične alienacije v državi. Prav tako smo opisali pojem politične kulture in njegovo povezanost z demokracijo ter pomembnost zaupanja v politiko za demokracijo. V empiričnem delu smo preučili odnos med spremljanjem medijev s političnimi/informativnimi vsebinami in zanimanjem za politiko, političnim cinizmom ter notranjo politično učinkovitostjo. Analizirali smo podatke raziskav Slovensko javno mnenje 2012 in Mladina 2010. Rezultati kažejo, da se tisti, ki pogosteje spremljajo medije s politično/aktualno tematiko, bolj zanimajo za politiko in izkazujejo nižjo stopnjo političnega cinizma. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše spremljanje politične/aktualne tematike na radiu in internetu povezano z višjo stopnjo zunanje politične učinkovitosti. Naši rezultati dajejo v večji meri podporo teoriji medijske mobilizacije kot teoriji medijskega negativizma.
Ključne besede: politična alienacija, informativni mediji, zanimanje za politiko, politični cinizem, zunanja politična učinkovitost
Objavljeno: 30.10.2014; Ogledov: 827; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (297,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici