| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
FIZIKALNO - KEMIJSKA OBDELAVA ODPADNIH MINERALNIH OLJNIH GOŠČ
Petra Knaus, 2014, diplomsko delo

Opis: Odpadne mineralne oljne gošče obdelujemo s pomočjo fizikalnih in kemijskih procesov. Kot primarne separacijske procese smo uporabili zamrzovanje/taljenje in flokulacijo. Postopek smo nadaljevali z ekstrakcijo, centrifugiranjem in filtracijo ter kot končni postopek obdelave uporabili ultrafiltracijo in vakuumsko uparevanje. Pri vsem tem smo upoštevali optimalno temperaturo, tlak in pH vrednost za najučinkovitejšo in ekonomično obdelavo odpadnih mineralnih oljnih gošč. Namen diplomskega dela je bil ločitev oljno - vodne emulzije, z več kot 50% vsebnostjo olja, na oljno in vodno fazo, pri čemer smo se osredotočili na končno kvaliteto in kvantiteto vodne faze. Pri tem smo spremljali nekaj fizikalno-kemijskih parametrov, kot so elementarna koncentracija določena z EDXRF spektrometrom, pH, temperatura, električna prevodnost, kalorična vrednost ter kemijska potreba po kisiku (KPK), biološka potreba po kisiku (BPK) in vsebnost dušika, katere smo merili s pomočjo NANOCOLOR® fotometra in primerjali ustreznost s predpisanimi mejnimi vrednostmi, ki so v veljavi v Sloveniji. Pri tem smo ugotovili, da so ti parametri dosegli najboljšo vrednost pri končni obdelavi vodne faze oljno - vodne emulzije z vakuumskim uparevanjem.
Ključne besede: oljno-vodna emulzija, zamrzovanje/taljenje, flokulacija, ultrafiltracija, vakuumsko uparevanje
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 1089; Prenosov: 92
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Konstruiranje in izdelava komore za hlajenje s tekočim dušikom
Jasmin Vehabović, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je opisati konstruiranje in izdelavo hladilne komore za hlajenje polimernih vzorcev, pri katerem lahko nadzorujemo hitrost in temperaturo ohlajanja. Potrebno je zmodelirati sistem v programskem paketu SolidWorks ter ga nato izdelati, po izdelavi testirati komoro in opisati postopek uporabe ter narediti preizkuse ohlajanja in meritve analizirat, na koncu pa podati možnosti optimiranja sistema.
Ključne besede: porozni polimeri, konstruiranje, hladilna komora, regulator, zamrzovanje polimernih vzorcev
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 833; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

5.
UČINEK ČIŠČENJA ODPADNE VODE V SEKVENČNEM BIOLOŠKEM REAKTORJU PRI RAZLIČNIH TEMPERATURNIH POGOJIH
Matej Žuljan, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti vpliv nizkih temperatur na aktivno blato v aerobni biološki čistilni napravi. Primerjamo učinke čiščenja po izpostavljenosti aktivnega blata različnim temperaturnim pogojem. Eksperiment razdelimo na 3 dele in ga izvajamo v pilotnem eksperimentalnem sekvenčnem biološkem reaktorju. V celotnem eksperimentu čistimo modelno vodo na sobni temperaturi (22 °C). Prvi del eksperimenta izvajamo z adaptiranim aktivnim blatom. Merimo vtočno in iztočno koncentracijo KPK in iz rezultatov izračunamo učinek čiščenja. Rezultate učinka čiščenja tega eksperimenta primerjamo z učinki čiščenja drugih delov eksperimenta. V 2. delu eksperimenta adaptirano aktivno blato ohladimo na temperaturo 4 °C za 7 dni. Aktivno blato, ki je bilo hlajeno prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Iz rezultatov vtočne in iztočne koncentracije KPK izračunamo učinek čiščenja. V 3. delu eksperimenta blato zamrznemo na temperaturo 20 °C za 24 dni, odtalimo na sobno temperaturo in prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Vnovič izračunamo učinke čiščenja iz rezultatov vtočnega in iztočnega KPK. Primerjava rezultatov učinkov čiščenja med adaptiranim aktivnim blatom in predhodno ohlajenim aktivnim blatom je pokazala, da se bioaktivnost blata povrne že po nekaj dneh. Učinki čiščenja prej ohlajenega aktivnega blata so po nekaj dneh primerljivi učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Primerjava rezultatov med adaptiranim blatom in predhodno zamrznjenim in spet odtaljenim blatom je pokazala, da je bioaktivnost na začetku nižja. Učinek čiščenja vztrajno narašča. Po 14 dneh je blato ponovno adaptirano in učinek čiščenja je primerljiv z učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Zaključimo lahko, da aktivno blato, ki je izpostavljeno nizkim temperaturam pri katerih lahko zamrzne in odmrzne, povrne biološko aktivnost in se vnovič adaptira po določenem času, zato je primerno za nadaljnjo uporabo v bioloških čistilnih napravah.
Ključne besede: učinek čiščenja, aktivno blato, vpliv temperature, sekvenčni biološki reaktor, odpadna voda, zamrzovanje in odtajanje aktivnega blata
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 654; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

6.
Določanje točke popolne zamrznitve materiala
Andreas Sarjaš, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano določanje točke popolne zamrznitve materiala pri procesu liofilizacije. Točka popolne zamrznitve materiala je trenutek, v katerem vsa snov preide iz tekočega v trdno stanje. Spremljanje poteka zamrzovanja in določitev časa zamrzovanja sta izvedena s pomočjo meritve električne upornosti, meritve temperature in spremljanja zvočnih emisij. Meritev upornosti je izvedena z izmeničnim napajanjem bakrenih elektrod, meritev temperature pa s pomočjo objemnega termoelementa. Zvočne emisije so zajete s pomočjo dveh mikrofonov. Vse meritve so povezane v celoto s pomočjo programske opreme NI LabVIEW. Iz narisanih potekov merjenih veličin v odvisnosti od časa je določen čas popolne zamrznitve materiala.
Ključne besede: Zamrzovanje, liofilizacija, merjenje temperature, spremljanje električne upornosti, zajemanje zvoka z mikrofonom, LabVIEW.
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 376; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (6,72 MB)

7.
Izdelava hladilnika s peltierjevim elementom za določanje točke zamrznitve snovi
Danijel Kosi, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano določanje točke popolne zamrznitve materiala pri procesu liofilizacije. Točka popolne zamrznitve materiala je trenutek, v katerem vsa snov preide iz tekočega v trdno stanje. Spremljanje poteka zamrzovanja in določitev časa zamrzovanja sta izvedena s pomočjo meritve električne upornosti, meritve temperature in spremljanja zvočnih emisij. Meritev upornosti je izvedena z izmeničnim napajanjem bakrenih elektrod, meritev temperature pa s pomočjo objemnega termoelementa. Zvočne emisije so zajete s pomočjo dveh mikrofonov. Vse meritve so povezane v celoto s pomočjo programske opreme NI LabVIEW. Iz narisanih potekov merjenih veličin v odvisnosti od časa je določen čas popolne zamrznitve materiala.
Ključne besede: Zamrzovanje, liofilizacija, merjenje temperature, spremljanje električne upornosti, zajemanje zvoka z mikrofonom, LabVIEW
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 361; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici