Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so obveznice, ki predstavljajo instrumente t.i. mezaninskega kapitala, kajti združujejo tako elemente lastniškega kot dolžniškega kapitala. Čeprav se te obveznice načeloma uvrščajo med instrumente dolžniškega financiranja delniške družbe, jih obeležuje pomembna dodatna kvaliteta: njihovi imetniki lahko pod določenimi pogoji pridobijo delnice družbe. Upravičenju do pridobitve delnic, ki je inkorporirano v zamenljive obveznice oziroma v obveznice z delniško nakupno opcijo, je imanentno tveganje razvodenitve kapitalske udeležbe obstoječih delničarjev, zato je treba njihove interese primerno zavarovati. Slovenski pravni red po zgledu na primerjalne korporacijske ureditve varstvo vzpostavlja na dveh nivojih. Zaostruje pogoje za izdajo teh obveznic, saj sme poslovodstvo emisijo izvršiti le, če s tem soglaša skupščina delničarjev, ter delničarjem zagotavlja prednostno pravico do nakupa obveznic ob njihovi izdaji. Soglasje k izdaji obveznic skupščina poda bodisi z obvezujočim bodisi s pooblastitvenim sklepom. Proceduralne zahteve so v obeh primerih enake. Prednostna pravica delničarjev do nakupa obveznic se lahko tudi izključi, če so za to izpolnjene zahtevane formalne in materialne predpostavke. Pri izvedbi emisije na podlagi pooblastitvenega sklepa sme skupščina za izključitev prednostne pravice pooblastiti poslovodstvo, kar je nujno za ohranitev potrebne fleksibilnosti pri pridobivanju hibridnega kapitala. Varovanje delničarjev s prednostno pravico se zagotavlja ne le v postopku izdaje obveznic, temveč tudi v primeru njihove odsvojitve s strani družbe - izdajateljice, ki je obveznice poprej derivativno pridobila. Upravičenje imetnikov obveznic, da pridobijo delnice družbe, za slednjo pomeni obveznost, da delnice efektivno zagotovi. Najprimernejši mehanizem za ta namen je pogojno povečanje osnovnega kapitala, to pa zaradi tega, ker funkcionalno uravnoteži interese vseh deležnikov - družbe, imetnikov obveznic in obstoječih delničarjev. Temeljna predpostavka za izdajo delnic iz naslova pogojnega povečanja osnovnega kapitala je vpis sklepa skupščine (o takšnem povečanju osnovnega kapitala) v sodni register. Če je sklep skupščine neveljaven, je neveljaven tudi vpis izdaje delnic, zato je treba s tožbo v pravdnem postopku - če naj bo ta sposobna za meritorno obravnavo - uveljavljati dva zahtevka - ničnostni oziroma izpodbojni zahtevek zoper sklep skupščine in zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa izdaje delnic. Ob emisiji delnic je poslovodstvo vezano na dve omejitvi: - izdati jih je mogoče le za namen, ki je opredeljen v sklepu skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala; - izdaja je dopustna šele po plačilu celotnega emisijskega zneska. Ključna razlika med njima se pokaže v primeru njihovih kršitev. Če namreč poslovodstvo delnice izda za drugačen namen, kot ga je določila skupščina, so delnice nične, medtem ko so delnice, izdane pred njihovim polnim plačilom, veljavne.
Ključne besede: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, pogojno povečanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, pogojni kapital, doktorske disertacije, convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, conditional increase of share capital, share capital, conditional capital, dissertation theses
Objavljeno v DKUM: 05.03.2018; Ogledov: 3751; Prenosov: 485
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Kot sem prikazal skozi diplomski seminar imamo v Sloveniji na področju izdaje dolžniških inštrumentov še veliko neizpolnjenih alternativ, ki se jih banke oklepajo in se jih ne poslužujejo kot ostale banke v Evropi. Naše poslovne banke se še naprej držijo enostavnega pridobivanja kapitala, financiranja z depozitnimi vlogami prebivalcev. Kar se tiče sindiciranih posojil, ki imajo številne prednosti so se jih naše banke posluževale, vendar so se razmere na trgih zaostrile kar je prizadelo tudi naše banke. Krivci za to so tudi znižanja bonitetnih ocen, ki smo jih bili deležni s strani ameriških bonitetnih hiš. Tudi pri nastalem kreditnem krču v Sloveniji bosta morale država in banke najti skupni jezik, ker nastala situacija pri financiranju podjetjem škoduje samo zaposlenim in viša brezposelnost, ki še narašča. Torej pridobljeni kapital s pomočjo različnih emisij obveznic na trg morajo banke plasirati v zdrave dele gospodarstva , da oživijo finančno krizo, ki je nastala v Evropi. Pri tem pomaga tudi ECB z raznimi odkupi obveznic posameznih držav.
Ključne besede: zamenljive obveznice, krite obveznice, evroobveznice, sindicirano posojilo, bonitetna ocena, dodatni kapital, temeljni kapital, izdaja obveznic, refinanciranje dolga
Objavljeno v DKUM: 21.09.2012; Ogledov: 2006; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,10 MB)