| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sorodna pravica založnikov medijskih publikacij : magistrsko delo
Nikola Jovanović, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje koncept pravice založnikov medijskih publikacij in njene posledice v luči krize dobičkonosnosti v konvencionalni založniški industriji. Prav tako preučuje vpliv zbirateljev novic na založniško industrijo. Ker je uveljavitev nove sorodne pravice za založnike medijskih publikacij široko sprejeta kot možna rešitev za krizo v industriji, avtor raziskuje tudi vlogo in delovanje sorodnih pravic v 21. stoletju. Naloga nato kritično analizira glavne argumente, ki podpirajo in nasprotujejo sorodni pravici založnikov medijskih publikacij. Z analizo teh argumentov avtor zaključi, da sorodne pravice niso ustrezna rešitev za krizo, s katero se soočajo založniki medijskih publikacij. Glavni razlog za to je, da pravica ne naslavlja osnovnega problema neproporcionalne tržne prevlade največjih tehnoloških podjetij, kot so Google, Apple itd. V drugem delu naloge avtor preučuje pravico založnikov medijskih publikacij, kot je ta opredeljena v členu 15 Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES. Avtor poudarja inherentne omejitve pravice založnikov medijskih publikacij in njeno nesposobnost, da doseže glavni cilj reševanja krize v industriji. Poleg tega se naloga osredotoča na specifične določbe člena 15 (kot sta opredelitev pojmov zelo kratkih izvlečkov in ustrezen delež dohodka), ki poudarjajo glavne slabosti direktive in posledice, ki jih je prinesla implementacija direktive v državah članicah EU. Naloga ponuja vpoglede v smiselnost sorodne pravice založnikov medijskih publikacij in učinkovitost pristopa EU pri obvladovanju izzivov, s katerimi se sooča medijska industrija. Ugotovitve osvetljujejo pereče težave, povezane z založniško industrijo, ter prispevajo k trajajočemu razpravljanju o ustrezni ukrepih za podporo in zaščito založnikov tiska v digitalni dobi.
Ključne besede: medijska industrija, zbiratelji novic, založniki medijskih publikacij, medijske publikacije, pravo intelektualne lastnine, sorodne pravice, DSM Direktiva
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 212; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (809,66 KB)

2.
Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana Cankarja
Manuela Dajnko, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje. V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1586; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

3.
RAZVOJ, ZALOŽNIŠTVO IN POLITIKA ELEKTRONSKIH IGER V EVROPSKI UNIJI
Uroš Rudolf, 2012, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je pregled industrije iger tako z vidika vrsti razvoja in založništva kot evropske politike do nje. Pregledamo kratko zgodovino iger ter se osredotočimo na poklice, ki so vključeni v delo industrije, naj bo to direktno ali posredno. Podrobneje proučimo evropski odnos do starostnega ocenjevanja iger, vseevropski PEGI in nemški USK, ki pokrijeta tudi večji del politike do njih. V nadaljevanju pregledamo načine distribucije programske opreme in naprave, s pomočjo katerih se industrija iger izraža, pa tudi, kateri so najbolj priljubljeni med uporabniki. Spoznamo tudi napovedi poslovanja industrije za bližnjo prihodnost, raziščemo trenutni trg in ugotovimo, v kakšnem stanju je industrija iger trenutno na tleh Evropske unije.
Ključne besede: Elektronske igre, video igre, sistemi za starostno ocenjevanje, razvijalci, založniki, video igre v Evropski uniji, politika video iger
Objavljeno v DKUM: 27.11.2012; Ogledov: 1519; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici