| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazenska ovadba : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Blažka Tratnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na institut prve informacije o kaznivem dejanju in v sklopu te, na kazensko ovadbo. Kazenska ovadba v slovenskem kazenskem sistemu predstavlja podatek o dogodku s potencialnimi znaki kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo lahko vloži vsak na sodišče, državnemu tožilcu ali policiji. Poznamo več različnih vrst ovadbe in z zakonom urejeno dolžnost podajanja le-te. S prejemom takšne informacije, represivni organi začnejo s svojimi aktivnostmi, morebitno potrebnim poseganjem v človekove pravice in temeljne svoboščine ter posledično s predkazenskim postopkom. Predkazenski postopek vodi državni tožilec, zato ga imenujemo gospodar postopka oziroma dominus litis. Ob naznanitvi kaznivega dejanja oziroma sprejemu informacije o storjenem kaznivem dejanju, tožilec usmerja in vodi delo policije, z namenom pridobitve zadostnega števila dokazov za začetek kazenskega pregona in ustrezne odločitve o nadaljevanju postopka. Policija je državni organ, ki je najpogosteje prvi seznanjen s kaznivim dejanjem. Naloga le-te je pridobivanje obvestil in opravljanje preiskovalnih dejanj, s katerimi bo pridobila potrebne dokaze, da se kaznivo dejanje razišče in se odkrije storilec, ob tem pa delovala v skladu s pooblastili. Kljub pomembnosti kazenske ovadbe, je z njo povezanih kar nekaj dilem in problematik. Med drugim te izhajajo iz zakonske neurejenosti, saj ji Zakon o kazenskem postopku namenja le malo pozornosti. Nejasna definiranost zakonodaje pa vpliva tudi na kvalitetno usmerjanje državnega tožilca, kar negativno učinkuje na organe, ki so odgovorni za kvalitetno izpeljan postopek. Ureditev zakonodaje, ki se nanaša na kazensko ovadbo, se razlikuje od države do države, zato smo v diplomskem delu opravili primerjavo slovenske zakonodaje z zakonodajo Italije, Nemčije in Francije.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, zakonska ureditev
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 491; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Pravna ureditev javnih agencij v Republiki Sloveniji
Urška Požlep, 2017, diplomsko delo

Opis: Pojem agencije se pred uveljavitvijo Zakona o javnih agencijah (v nadaljevanju ZJA) leta 2002 v dotedanji ureditvi ni uporabljal enotno, saj so poimenovanje uporabljali organizacijsko različni javnopravni subjekti (npr. Agencija za energijo, Agencija za trg vrednostnih papirjev itd.), kot tudi organi v sestavi ministrstva. Zaradi zmede na področju poimenovanja subjektov javnega sektorja se je pojavila potreba po sprejetju sistemskega zakona, za odpravo anomalij na tem področju. S sprejemom ZJA se je uredila statusna oblika nosilcev javnih pooblastil in njihovo delovanje. Namen javnih agencij je zmanjševanje obsega državne uprave ter zadovoljevanje potreb po neodvisni regulaciji (tj. samostojnem urejanju določenega področja). Nekaj let po uveljavitvi ZJA se je v praksi izkazalo, da je ureditev javnih agencij v nekaterih delih neustrezna. Na to je opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije v revizijskem poročilu in od vlade zahtevalo ureditev spornih določil. Vlada se je na revizijsko poročilo odzvala z ukrepi, ki jih je Računsko sodišče v porevizijskem poročilu označilo kot zadovoljive. Zavezala se je spremeniti ZJA v delih postopka ustanovitve javne agencije, učinkovitejše in preglednejše upravljanje, načrtovanje dela ter poročanje direktorja, kar je storila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru.
Ključne besede: zakonska ureditev, javne agencije, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, revizijsko poročilo, porevizijsko poročilo, Računsko sodišče Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 12.09.2017; Ogledov: 1018; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (922,48 KB)

3.
ZASTARANJE V DAVČNEM PRAVU
Mojca Muha, 2016, magistrsko delo

Opis: Zastaranje je pravni institut, ki je kot izraz načela pravne varnosti tudi zgodovinsko uveljavljen na vseh pravnih področjih. V Sloveniji je bilo zastaranje z vidika pravne doktrine predmet obširnejših razprav v civilnem in kazenskem pravu ter na drugih pravnih področjih, ne pa tudi na področju davčnega prava, kjer primerjalnopravno ni tako. Ob primerjavi se nomotehnično največ podobnosti pokaže med zastaranjem v davčnem in prekrškovnem pravu, vendar je treba zaradi zgodovinskega razvoja in sorodnosti obveznosti, ki naj bi bila predmet izpolnitve, za polno razumevanje zastaranja v davčnem pravu upoštevati tudi spoznanja pravne stroke iz zasebnega prava. Analiza zakonskih določil, ki urejajo zastaranje v davčnem pravu, ter analiza prakse upravnih organov in sodne prakse kaže, da zakonodaja ne zadosti načelu lex certa, da je mnogokrat predmet spora dejstvo, da zakonske novele ne vsebujejo (ustreznih) prehodnih določb, da praksa ni stabilna ter da druge zakonske norme in tudi uporaba zakonskih pravil o davčnopravnem zastaranju v praksi dejansko izvotljujejo zastaranje kot pravni institut. Zato bi bilo primerno zakonska določila o zastaranju v davčnem pravu spremeniti in jih v praksi uporabljati dosledno upoštevaje namen zastaranja.
Ključne besede: zastaranje v davčnem pravu, zastaranje na drugih pravnih področjih, zakonska ureditev zastaranja v davčnem pravu, uporaba zakonskih določil v praksi, primerjalnopravni argumenti
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1489; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
HIPOTEKARNE OBVEZNICE
Uršula Hoheger, 2014, magistrsko delo

Opis: Hipotekarne obveznice in hipotekarno bančništvo je model zadolževanja, ki je sprejet od leta 2006 v naši zakonodaji, vendar pa do realne izdaje hipotekarnih obveznic vse do danes še ni prišlo. V magistrski nalogi sem predstavila zakonski okvir, spremembe zakona, razloge, zakaj se pri nas še ne posluje s hipotekarno obveznico in morebitne posledice v gospodarstvu in na nepremičninskem trgu v kolikor bi se hipotekarna obveznica začela uveljavljati pri nas.
Ključne besede: Hipotekarna obveznica, model hipotekarne obveznice, zakonska ureditev v Sloveniji, hipotekarna obveznica v praksi, hipotekarno bančništvo.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2014; Ogledov: 1548; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
ZAKONSKA UREDITEV CARINSKE POLITIKE V SLOVENIJI
Aleš Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev carinske politike v Republiki Sloveniji, ki se prepleta z evropskim pravnim redom, kjer osnovna carinska pravila opredeljuje Carinski zakonik Skupnosti. Naloge carinske službe opravlja Carinski urad Republike Slovenije, ki pri svojem delu uporablja tako mednarodno kot nacionalno pravo.
Ključne besede: zakonska ureditev, carinska politika, Republika Slovenija, Evropska Unija, Carinski zakonik Skupnosti, Carinski urad Republike Slovenije, nacionalno pravo, mednarodno pravo, schengensko območje, blagovna menjava, slovensko gospodarstvo, Republika Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2014; Ogledov: 1231; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (741,72 KB)

6.
VLOGA ETIKE PRI PREPREČEVANJU NADLEGOVANJA NA DELOVNEM MESTU
Katja Sambolec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo obravnavali temo z naslovom Vpliv etike pri preprečevanju nadlegovanja na delovnem mestu. Tema o nadlegovanju na delovnem mestu, je aktualna že desetletja in glede na gospodarsko krizo, ki ji še ni videti konca, je aktualna še danes. Zaradi prenasičenosti trga s ponudniki iste branže, se posledično v posameznih podjetjih izvajajo pritiski na zaposlene, ki v različnih situacijah vodijo do nadlegovanja. Pri pisanju diplomskega seminarja smo se najprej osredotočili na teoretična izhodišča za obravnavo etike, opredelili smo razlike in podobnosti med pojmoma etika in morala, ter opredelili značilnosti poslovne etike, ki je ključnega pomena pri poslovanju organizacije. Naša tema je obsegala tudi področje nadlegovanja na delovnem mestu, zato smo poiskali najbolj nazorne definicije, ki opredeljujejo kaj ta pojav je, kakšni so vzroki za nastanek tega pojava in kakšne so posledice. Povezanost obeh tem se kaže predvsem pri uvedbi ukrepov za preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu. Da lahko takšne ukrepe uvedemo, mora biti etika managementa razvita na ravni, ki zagotavlja popolno predanost organizaciji in predvsem, se morajo managerji oziroma celoten vodilni kader zavedati, da lahko uspešno poslujejo samo, če poslujejo tudi etično.
Ključne besede: etika, morala, poslovna etika, nadlegovanje na delovnem mestu, zakonska ureditev, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 29.10.2013; Ogledov: 1172; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (524,63 KB)

7.
ZASEBNOST NA SPLETU IN NJEN VPLIV NA ZAPOSLOVANJE
Anja Jaušovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili pomen zasebnosti na spletu in njen vpliv na zaposlovanje. Cilj dela je bil predstaviti problematiko ogroženosti posameznika s svojimi velikokrat nevede objavljenimi podatki na spletu. Za proučevanje pomena zasebnosti na spletu in vpliva na zaposlovanje smo v slovenskih podjetjih uporabili raziskavo, s katero smo pokazali, da informacije na spletu vplivajo na delovno razmerje in zaposlovanje. Ugotovitev, da preverjanje kandidatov za delovno mesto v večini podjetij v Sloveniji še ni ustaljeno, nam potrjuje, da v Sloveniji stanje na področju zasebnosti in zaposlovanja trenutno še ni tako zaskrbljujoče kot drugod po svetu.
Ključne besede: zasebnost, grožnje na spletu, zakonska ureditev zasebnosti, kršitev zasebnosti, zaposlovanje in zasebnost
Objavljeno v DKUM: 26.11.2012; Ogledov: 1171; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

8.
Ekonomske implikacije zlorabe prostitucije v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Stanko Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času mediji posvečajo večjo pozornost pojavu prostitucije in trgovine z ljudmi. Trgovina z ljudmi je poleg trgovine z drogami, pranjem denarja in orožjem ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala, ki pa ima hude posledice za varnost, blaginjo in človekove pravice žrtev. Osebe, s katerimi se trguje, so najpogosteje prisiljene v prostitucijo. Sam pojav prostitucije je posledica delovanja organiziranega kriminala, organiziran kriminal pa se tega področja loteva, ker zanj obstaja trg, na katerem lahko dobro zasluži. Ekonomska globalizacija v svetu, zmanjševanje socialne občutljivosti, nesposobnost mnogih revnih držav, da bi uresničevale socialne funkcije in vse globlji prepad med revnimi in bogatimi se vse bolj kažejo kot temeljni vzroki teh pojavov. Ekonomska determiniranost oz. narava prostitucije in trgovine z ljudmi ima več obrazov. Individualni ekonomski element pri storilcih trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije je iskanje zaslužka oz. bogatenje z izkoriščanjem drugih. Predpogoj tega ekonomskega elementa je seveda povpraševanje po tovrstnih storitvah. Za žrtve trgovine z ljudmi pa je relevanten ekonomski element (pogosto, ne pa vedno) slabo družbeno-ekonomsko stanje v matični državi, revščina in ekonomsko-socialne razlike med Vzhodom in Zahodom, Jugom in Severom. Vzrok za vdajanje v prostitucijo pa ni le ekonomski položaj, ampak tudi želja po zaslužku, ki ga ta dejavnost prinaša. V Sloveniji prostitucija po uveljavitvi sprememb Zakona o prekrških zoper javni red in mir ni več prepovedana, torej je dekriminalizirana. To pomeni, da ne gre več za prekršek, le registrirati jo ne moreš kot dejavnost – še vedno se torej opravlja vse na črno. Tako je bila prostitucija spravljena v okvir sive ekonomije. Vseeno pa bi najstarejša obrt na svetu morala biti obdavčena in regulirana, za kar pa bi seveda bil pred tem potreben miselni preskok družbe, ki bi kaj takega dejansko sprejel brez zadržkov. V teh težkih časih bi bili katerikoli prilivi v davčno blagajno zelo dobrodošli, še posebej če upoštevamo oceno policije, da naj bi se v tej dejavnosti obrnilo med 40-50 milijonov evrov letno.
Ključne besede: prostitucija, zakonska ureditev, legalizacija, siva ekonomija, trgovina z ljudmi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.10.2012; Ogledov: 1948; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (275,03 KB)

9.
10.
ORGANIZIRANJE PREVOZA ŽIVIH ŽIVALI PO ŽELEZNICI
Irena Pačnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi obravnavamo prevoz živih živali, s poudarkom na železniškem transportu. Naraščanje mednarodnega prevoza živali vzbuja skupno skrb o dobrem počutju, stresu in boleznih živali. Pri prevozu živali ima lahko že majhna napaka velike posledice – v tem primeru, pogin živali. Potreben je skrben nadzor, da se izognemo problemom oz. da se ti rešujejo, ko že nastanejo. Zatorej je prevoz živih živali, še posebej v mednarodnem prevozu, potrebno skrbno načrtovati in organizirati. Zakonodaja EU s področja zaščite živih živali med transportom je zelo napredna. Namen zakonodaje in priporočil o zaščiti živali je zmanjšati stres živali in obvarovati živali pred poškodbami med prevozom. Velika večina prevozov živih živali v EU se opravi po cesti, z ladjami se živali prevažajo v tretje države, z letali prevažajo živali visoke vrednosti. V kopenskem transportu se pogosto uporabljajo kombinirani prevozi, največkrat se uporabi kombinacija cesta-železnica. Cestni prevoz s tovornjakom je pogosto začetno in končno prizorišče prevoza živih živali. V zadnjem obdobju se prevoz živali po železnici zmanjšuje. Slabost železniškega transporta je, da zahteva dodatno pretovarjanje živine, to je natovarjanje in raztovarjanje iz vozil cestnega transporta na začetku in koncu poti. V mnogih delih sveta so pogoji za železniški transport živali slabši v primerjavi s cestnim transportom. Slovenske železnice izvajajo prevoze živali v primerih, ko so urejeni veterinarsko-sanitarni predpisi in, ko so izključene nevarnosti in poškodbe za ljudi in živali. Spremljanje živali med prevozom je nujno (oskrba od odpravne do namembne postaje), razen v primerih, ko pošiljatelj pooblasti osebo, ki oskrbuje živali na določenih krajih postanka vlaka.
Ključne besede: prevoz živih živali, kombinirani transport, struktura prevoza tovora po Slovenskih železnicah, zakonska ureditev prevoza živali v EU in v Sloveniji, stresni dejavniki pri prevozu živali.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2012; Ogledov: 3281; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici