| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA OBDAVČITVE DOHODKA PRAVNIH OSEB KNEŽEVINE LIECHENSTEIN V PRIMERJAVI Z OBDAVČITVIJO V SLOVENIJI
Tatjana Valek, 2013, magistrsko delo

Opis: S procesom globalizacije ter zaradi zahtev kapitalskih trgov po vedno večjem dobičku so se številna podjetja zaradi optimizacije davčnega bremena preselila v davčno ugodnejše okolje. Davek od dohodkov pravnih oseb je eden izmed najbolj kompleksnih davkov. Za pravne osebe ima ta davek neposredni vpliv na uspešnost poslovanja, za državo pa je davek od dohodkov pravnih oseb ekonomski instrument, ki prinaša javnofinančne prihodke. Da bi dosegle konkurenčno prednost, so v zadnjih letih številne države (med njimi tudi Liechtenstein) izvedle več davčnih reform. Mednarodni trendi novejših zakonov so enostavnost, preglednost in konkurenčnost ter tudi znižanje davčne stopnje in obremenitve. Praksa namreč kaže, da davčna politika ni pomembna samo za državljane neke države, ampak pomembno vpliva tudi na konkurenčno sposobnost davčnega okolja. Slovenija lahko le z ustrezno davčno reformo in prilagoditvijo drugih zakonov vzpostavi ugodnejšo davčno klimo in konkurenčno okolje ter tako postane zanimiva tudi za tuje investitorje. Vsekakor pa sta reforma davčnega sistema in prilagoditev drugih zakonov potrebna takoj. Če želi Slovenija povečati davčne prihodke, potrebuje spodbudno davčno politiko, širitev davčne osnove ter povečanje števila zavezancev. Pri tem bi lahko izhajali iz izkušenj Liechtensteina, ki se zaveda pomena in vpliva davčne zakonodaje na pravne osebe ter tudi učinkov, ki jih ima ustrezna davčna zakonodaja na gospodarstvo in proračun države. Z izvedbo davčne reforme bo lahko tudi Slovenija postala zanimivo območje tako za obstoječe kakor tudi nove davčne zavezance, kar bo vplivalo tudi na povečanje davčnih prihodkov.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, davčna zakonodaja EU, davčna obveznost, davčna osnova, davčne olajšave, davčne stopnje, odprava dvojne obdavčitve, obdavčitev pravnih oseb v Sloveniji, obdavčitev pravnih oseb v Liechtensteinu
Objavljeno: 08.07.2015; Ogledov: 1182; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
DAVČNE OAZE IN OBDAVČITEV ŠPORTNIKOV
Alan Hočevar, 2014, diplomsko delo

Opis: Davčne oaze so države ali deli držav, ki nudijo za določene dejavnosti ničelne ali zelo nizke davčne obremenitve ter s tem postajajo neposredna davčna konkurenca za tradicionalne davčne sisteme. Zaradi vedno večjih davčnih obremenitev v Sloveniji, pa tudi širše, je v preteklih letih prihajalo do vedno bolj pogostih prenosov kapitala v davčne oaze, pri čemer pa gre za davčno gledano »spolzki teren« saj so lahko razlike v strogosti davčnih zakonodaj velike, prav tako pa se lahko pri prenosih dogajajo večje davčne utaje. Ta trend se je v Sloveniji s spremembami Zakona o davku od dohodka pravnih oseb in Zakona o dohodnini precej zmanjšal, saj so ukrepi postali strožji, pravila bolj definirana in nadzor nad prenosom kapitala poostren. Posebna skupina posameznikov, ki po vsem svetu selijo svoje premoženje v države davčnih oaz so poklicni športniki, predvsem na svetovnem nivoju uspešni posamezniki. Med njimi prav tako ne manjka Slovencev, ki jim status poklicnega športnika v Republiki Sloveniji v preteklosti ni predstavljal ugodnega davčnega okolja in spodbudnih mehanizmov. V nalogi z raziskavo dostopnih virov, analizo sprememb zakonodaje v Sloveniji in s primerjavo z drugimi državami ugotavljamo, da kljub ugodnejšemu davčnemu okolju v davčnih oazah zadnja leta zanimanje za prenos kapitala v te države med rezidenti Republike Slovenije upada. Ukrepi in direktive EU ter OECD zaradi strogosti in omejitev vplivajo na zmanjšanje zanimanja za prenos premoženja v države davčnih oaz. Nadalje ugotavljamo, da je slovenska zakonodaja za poklicne športnike, rezidente Republike Slovenije (ali tujce, ki bi to postali), relativno ugodna; zaradi sprememb glede načina obdavčevanja z normiranimi stroški se razmere izboljšujejo, zato se trend prenosa kapitala v države davčnih oaz manjša. Pri določenih poklicnih športnikih ostaja aktualen, vendar v mnogo manjši meri in specifično za tiste, ki so zares vrhunskega kova (s primerno visokimi dohodki) in katerih glavni vir dohodkov predstavljajo nagrade osvojenih turnirjev in tekmovanj. Razmere v poklicnem športu danes se v Sloveniji sicer zelo razlikujejo glede na športno panogo, prav tako se razlikujejo po kriteriju ali gre za individualni ali ekipni šport, zato bi bilo nujno analizirati situacijo na tem področju in sprejeti določene spremembe, ki bi pripomogle k razvoju športnikov in športa pri nas.
Ključne besede: davki, davčne oaze, športniki, zakonodaja v Sloveniji
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1122; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (548,27 KB)

3.
ZNAČILNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA: PRIMER PROJEKTA
Polona Petrej, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega seminarja je bil, da izvemo kaj je socialno podjetništvo, kdo so socialni podjetniki, kakšna je razlika med »klasičnim« in socialnim podjetništvom, kdo pomaga pri samem razvoju socialnih podjetij/projektov pri nas. Da bi vse to izvedeli, smo se tega lotili na 2 načina; na teoretični in empirični način, torej, diplomski seminar smo razčlenili na dva dela, v empiričnem delu smo uporabili študijo primera. Pri prvem delu, teoretičnem smo se seznanili z osnovnimi pojmi o podjetništvu, spoznali razliko med »klasičnim« in socialnim podjetništvom, ugotovili kakšno je stanje na področju socialnega podjetništva v Sloveniji, kakšne so njegove značilnosti, kakšna je vloga socialnega podjetništva v Evropski uniji, se pobližje spoznali z zakonodajo in vlogo države pri doseganju razvojnih ciljev. V drugem, empiričnem delu smo uporabili študijo primera na projektu Tekstilnica iz Koroške regije. Izvedli smo intervju z ustanoviteljema projekta Tekstilnica na Koroškem. Z raziskavo smo izvedeli, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še vedno manj razvito kot v drugih državah zaradi same tradicije in razumevanja podjetniške svobode, zaradi zapletene zakonodaje in dostopnosti do kapitala. Namen socialnih podjetij je, da nudijo možnost zaposlitve težje zaposljivih oseb, ter jim s tem zagotovijo socialno varnost. Ljudi izobrazijo do tiste mere, da so samostojni, da imajo sami občutek, da lahko veliko naredijo za podjetje in so zadovoljni z delovnimi pogoji.
Ključne besede: Ključne besede: Socialno podjetništvo, podjetništvo, socialno podjetništvo v Sloveniji, zakonodaja, ministrstva, občine, socialni projekt.
Objavljeno: 21.10.2014; Ogledov: 1971; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (993,55 KB)

4.
PRIMERJAVA NADZORA NAD REVIZORJI MED SLOVENIJO IN ZDA
Urška Plej, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja oblike nadzora nad revizorji v Sloveniji in Združenih državah Amerike. Predstavljene so organizacije, ki izvajajo nadzor in izrekajo ukrepe revizijskim družbam in pooblaščenim revizorjem. Pri nas sta to Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki opravljata svoje delo vsak v skladu svojimi pristojnostmi. V Združenih državah Amerike izvaja nadzor nad revizorji neprofitna organizacija The Public Company Accounting Oversight Board in temelji na podlagi Sarbanes – Oxleyjevega zakona, ki pa je posledica škandala Enron. V diplomskem delu so opisani opravljeni nadzori nad revizorji v Sloveniji od leta 2002 do leta 2010, ki sta ga opravila Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ter opravljeni nadzori v Združenih državah Amerike od leta 2002 naprej, ko je bil sprejet Sarbanes – Oxleyjev zakon.
Ključne besede: revizija, revizijska družba, pooblaščeni revizor, zakonodaja, Inštitut, Agencija, Sarbanes –Oxleyjev zakon, PCAOB, nadzor nad revizorji v Sloveniji, nadzor nad revizorji v Združenih državah Amerike
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 2124; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (981,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici