| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


561 - 570 / 575
Na začetekNa prejšnjo stran49505152535455565758Na naslednjo stranNa konec
561.
Evtanazija - včeraj, danes, jutri
Silvija Proje, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: O evtanaziji, ki so jo skozi zgodovino najpogosteje definirali kot dobro, lahko, nebolečo smrt oziroma jo v sodobnem času definirajo kot odvzem življenja s soglasjem osebe, se razpravlja že vrsto let. Razprave dosežejo svoj vrhunec ob posameznih ekscesnih dogodkih in nato poniknejo, vendar nikoli ne zamrejo. Hiter razvoj medicine tako na farmakološkem, kot tudi tehničnem področju, je pripeljal do mejnih situacij, ko se je boj za človekovo življenje, oziroma boj proti smrti, sprevrgel v manipuliranje z življenjem. Pojavil se je dvom o delovanju medicine na podlagi začrtanih etičnih načel, kot so načelo avtonomije, neškodljivosti in dobrodelnosti oziroma koristnosti in načelo pravičnosti. Strokovnjaki z različnih področij medicine, prava, bioetike, filozofije so bili zato na podlagi obstoječega stanja, argumentov in mnenja prebivalstva prisiljeni začeti s spreminjanjem starih, zasidranih smernic, protokolov, kodeksov in tudi zakonov. V magistrski nalogi smo podrobneje po obdobjih predstavili razvoj, poglede ter stališča, ki so privedla do današnje interpretacije evtanazije. Poglobili smo se v stališča etike ter etična načela in tudi v argumente za in proti evtanaziji. Prav tako smo povzeli pravne spremembe tekom časa in najnovejše zakone na tem področju.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, etika, argumenti za in proti, zakonodaja.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 255; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

562.
Nasilje nad ženskami, vloga državnih organov in pravni postopek
Urška Repnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje nad ženskami kot posledico nasilja v družini oziroma v partnerskem odnosu. Bistvo naloge je raziskati razkorak med obstoječo zakonodajo in prakso ter ugotoviti, kako je ženska kot žrtev zaščitena. Porajajo se nam vprašanja: ali je zakonodaja zasnovana tako, da nas lahko popolnoma zaščiti pred povzročitelji nasilja, ali je ustvarjena za beneficijo žrtve in ali obstajajo napake v postopkih, zaradi katerih lahko žrtev konča tragično. Obstaja veliko število aktov, katerih namen je zaščititi ženske pred nasiljem. V nalogi smo utemeljili najobsežnejši obstoječi mednarodni akt, ki določa oz. nalaga državam pogodbenicam obveznosti za preprečevanje nasilja nad ženskami, Istanbulsko konvencijo. Ta dokument si med drugim prizadeva spremeniti tako razmišljanje moških kot tudi žensk, ki še niso presegli močno zakoreninjenega prepričanja o neenakovrednem položaju spolov v družbi. Konvencija označuje nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in predstavlja nov mejnik evropskih in zato tudi slovenskih standardov na področju nasilja nad ženskami. Da bi potrdili naše teoretične ugotovitve, smo v praktičnem delu naloge intervjuvala subjekta, ki sta neposredno povezana z nasiljem nad ženskami. Tako smo intervjuja opravili z žrtvijo nasilja, ki ima izkušnje tako s samim dejanjem nasilja kot tudi s celotnim pravnim postopkom, ki mu je sledil, ter z regijsko koordinatorko za obravnavo nasilja na centru za socialno delo. Zanimalo nas je, ali je medinstitucionalni pristop državnih organov in nevladnih institucij ključen za zmanjšanje nasilja, ali sodelovanje med organi deluje v praksi, ali je zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v Sloveniji tako dorečena, da zagotavlja uspešno in urgentno reševanje postopkov, in ali je ženska kot žrtev nasilja v predkazenskem in kazenskem postopku popolnoma varna pred povzročiteljem. Vsak od sodelujočih ima v postopku ključno vlogo pri izidu in nenazadnje varnosti žrtve nasilja, pa naj bo to sama žrtev, policist, delavka centra za socialno delo, tožilec ali sodnik, saj ima lahko vsaka napaka, do katere pride v postopku, za žrtev tragične poledice.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, zakonodaja, pravni postopek, državni organi, ukrepi
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 508; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (472,92 KB)

563.
Primerjava pooblastil lovskega in ribiškega čuvaja ter naravovarstvenega nadzornika
Dragan Milutinović, 2019, diplomsko delo

Opis: VV diplomski nalogi so najprej predstavljene in opredeljene naloge lovskega in ribiškega čuvaja ter naravovarstvenega nadzornika s poudarkom na pooblastilih, ki so jim dana in zaupana. Podrobneje smo pregledali, opisali, analizirali ter primerjali pooblastila, ki jih pri opravljanju svojih z zakonom opredeljenih nalog uporabljajo čuvajsko-nadzorniške službe pri nas. Prav tako nas zanima, kako so zakonsko urejena pooblastila lovskega čuvaja v nekaterih državah Evropske unije. Vedno večje poseganje človeka v bogastvo narave in s tem povezane dejavnosti bi lahko ogrozili obstoj in preživetje nekaterih živalskih in rastlinskih organizmov. Nadzor nad spoštovanjem predpisov izvajajo različne inšpekcijske službe, policija, lovski in ribiški čuvaji ter naravovarstveni nadzorniki, ki jim je poleg pravic in dolžnosti zakonodajalec predpisal tudi določena pooblastila. V diplomski nalogi želimo preučiti zakonodajo in pooblastila ter ugotoviti, ali imajo subjekti na področjih lovskega in ribiškega čuvaja ter naravovarstvenega nadzornika enaka ali podobna pooblastila. Ugotovili smo, da bi bilo treba zaradi nestrokovnega izrazoslovja in poenotenja pooblastil nadzorno-čuvajske službe v zakonodaji ustrezneje »konkretizirati« in spremeniti, jih po možnosti združiti v enotna pooblastila, zagotoviti praktično usposabljanje (ki ga izvaja policija), opraviti strokovno usposabljanje in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter uvesti enotne uniforme za čuvajsko-nadzorniško službo. Na osnovi analiziranja obstoječega strokovnega gradiva in spoznanja smo vse tri hipoteze potrdili.
Ključne besede: diplomske naloge, zakonodaja, pooblastila, naloge, lovski čuvaji, ribiški čuvaji, naravovarstveni nadzorniki
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

564.
Primerjalna analiza učinkov različnih politik omejevanja prepovedanih drog v evropskih državah
Maruša Lipušček, 2019, magistrsko delo

Opis: Mnoge evropske države so v zadnjih dveh desetletjih spremenile pristop do reševanja problematike uporabe prepovedanih drog. Ta ne temelji več na prohibiciji in zatiranju ter zapiranju uporabnikov. Nove politike na področju prepovedanih drog temeljijo na zmanjšanju škode zaradi zlorabe drog in zmanjšanju kršitev z dekriminalizacijo uporabe in posesti manjše količine prepovedanih drog. Magistrsko delo obravnava različne načine omejevanja posesti in uporabe manjših količin prepovedanih drog v tridesetih izbranih evropskih državah ter raziskuje njihov kriminološki, zdravstveni ter socialni vpliv. V večini evropskih držav je uporaba in posest prepovedanih drog kaznivo dejanje, z možnostjo zaporne kazni, vendar se v praksi izvaja omiljena obravnava. V 40% izbranih državah pa je tovrstno dejanje dekriminalizirano. To pomeni, da dejanje v zakonu ni zapisano kot kaznivo ali sploh ni omenjeno. Lahko gre za popolno razveljavitev kazenskih sankcij, oziroma zaporne kazni, ali za preusmeritev na prekrške, ki so sankcionirani z globami. V delu smo preučili vplive, ki jih ima dekriminalizacija uporabe in posesti manjših količin prepovedanih drog na odkrivanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, uporabo in razširjenost prepovedanih drog med mlajšimi odraslimi in na problematične uporabnike. Primerjali smo podatke Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami med dvema skupinama držav, in sicer med tistimi, kjer sta uporaba in posest manjših količin prepovedanih drog kaznivi dejanji z možnostjo zaporne kazni, in tistimi, kjer sta dejanji dekriminalizirani.
Ključne besede: magistrska dela, prepovedane droge, Evropa, dekriminalizacija, primerjava, zakonodaja
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 133; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (628,23 KB)

565.
Vpliv korporativnih značilnosti na implementacijo okoljskega poslovodnega računovodstva
Sabina Pirš, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse večjega vpliva podjetij na okolje in posledično okoljskih sprememb, vsi ekonomski subjekti stremijo k varovanju okolja in trajnostnemu delovanju. Podatki so tukaj ključni pomen, za spremljanje, proučevanje in sprejemanje odločitev v poslovnem svetu. V ta namen je implementacija okoljskega poslovodnega računovodstva ključnega pomena za okoljsko učinkovito delovanje podjetij. Namen magistrske naloge je bil proučiti v kolikšni meri podjetja v Sloveniji, izvajajo okoljsko poslovodno računovodstvo in ali se razlike pojavljajo glede na korporativne značilnosti podjetja. Naloga je ciljno usmerjena v proučitev vpliva izbranih korporativnih značilnosti podjetij na implementacijo okoljskega poslovodnega računovodstva. Predmet obdelave je v nalogi predstavljalo okoljsko poslovodno računovodstvo. Predstavili smo definiranje, pomen in vzroke uporabe ter se dotaknili zakonodaje, ki vzpodbuja okoljsko poslovodno računovodstvo. V nadaljevanju smo predstavili izbrane korporativne značilnosti podjetij in povezavo z okoljskim poslovodnim računovodstvom. Skozi nalogo smo predstavili rezultate dosedanjih raziskav iz obravnavanega področja, in se specificirali na raziskavo malezijskih raziskovalcev iz katere smo izvzeli raziskovalni fokus in model. Korporativne značilnosti podjetij, interpretirane kot neodvisne spremenljivke v raziskavi so občutljivost panog na okolje, velikost podjetij, lastniški status, sprejetje sistema ravnanja z okoljem in delež neizvršnih direktorjev. Ugotovitve magistrskega dela so različne in sicer, da velika podjetja v primerjavi z malimi, srednjimi in mikro podjetji v povprečju v večji meri implementirajo okoljsko poslovodno računovodstvo, prav tako tudi podjetja, ki imajo sprejet sistem okoljskega upravljanja. Korporativne značilnost, kot so občutljivost panoge na okolje, lastniški status in delež neizvršnih direktorjev, ugotavljamo, da ne vplivajo na implementacijo okoljskega poslovodnega računovodstva. Ugotavljamo, da nekatere korporativne značilnosti pomembno vplivajo na obseg izvajanja okoljskega poslovodnega računovodstva v podjetjih v Sloveniji.
Ključne besede: Okoljsko poslovodno računovodstvo, občutljivost panog na okolje, sistemi okoljskega upravljanja, kontingenčna teorija v poslovodnem računovodstvu, okoljska zakonodaja.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

566.
Pravna ureditev fašizma, nacizma in ustaštva v povezavi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami
Tilen Matiš, 2019, magistrsko delo

Opis: Človekove pravice so pravice vseh ljudi. Zapisane jih najdemo v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in v različnih mednarodnih aktih (konvencije). Vsebujejo jih tudi ustave posameznih držav. Pomembno je poudariti, da so človekove pravice tiste, ki jih ima človek neodvisno od tega na teritoriju katere države se nahaja. Državljanske pa so tiste, ki jih oseba pridobi s pridobitvijo državljanstva. V zgodovini človeštva so se človekove pravice kršile (pre)večkrat, kar je vodilo do različnih vojn. Izpostavil bi Francijo v pozitivnem smislu, saj so se vse večje oz. pomembnejše revolucije začele tam. Nenazadnje so Francozi obglavili tudi kralja. Eden izmed najpomembnejših dogodkov je nedvomno sprejem Magne Charte Libertatum leta 1215. V negativnem smislu velja izpostaviti zgodovino Združenih držav Amerike in Nemčije. Prvo zaradi svojega zgodovinskega odnosa do ljudi afroameriškega rodu, drugo pa kot začetnico nacizma, ki je svojo »bolno« teorijo našla tudi v zgodovini Združenih držav Amerike. Predmet raziskave je rasna zakonodaja, ki je omogočala vsa ta grozodejstva v letih 1939 – 1945 in še prej. Nekaj mesecev po Drugi svetovni vojni pride do pomembne prelomnice glede varovanja človekovih pravic, 24. oktobra leta 1945 je bila ustanovljena mednarodna organizacija Združenih narodov. Med ustanovnimi članicami je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. Organizacija združenih narodov je nenazadnje tudi sprejela in razglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic 10. decembra leta 1948. Od tega trenutka naprej smo skupaj »močnejši«. Povod za največje sistematično kršenje človekovih pravic je bil vzpon nacizma. Vse skupaj se je začelo v eni izmed bavarskih pivnic s prvim shodom nacistov, ki so bili sprva tarča posmeha v Nemčiji. Vendar so različni dejavniki, med drugim gospodarska kriza in politika poskrbeli za vzpon nacizma in transformacijo le tega v ideologijo. Temu je sledila Mussolinijeva fašistična Italija. Fašizem in nacizem sta se trdno zasidrala v miselnost ljudi tudi na nekaterih področjih bivše Jugoslavije. 10. aprila leta 1941 je bila ustanovljena Neodvisna država Hrvaška. Njen ustanovitelj Ante Pavelić je s pomočjo Hitlerja in Mussolinija izvajal antisemitsko politiko. Še raje je »prijateljeval« s katoliško cerkvijo oz. zagrebškim nadškofom Alojzijem Stepincem. Poleg Židov je želel iztrebiti srbsko pravoslavno cerkev. Zaradi takšnih zločinov je mednarodna skupnost po Drugi svetovni vojni sprejela vrsto mednarodnih aktov za zaščito človekovih pravic. Vsi skupaj lahko upamo, da se takšna morija nikoli več ne ponovi. Vladavino prava moramo postaviti na prvo mesto.
Ključne besede: Rasa, zakonodaja, državljanstvo, židovstvo, pripadnost, diskriminacija.
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 132; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

567.
Pravni vidiki paliativne oskrbe
Tamara Bubnjar, 2019, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, pacientove pravice, zakonodaja, evtanazija, lajšanje bolečin, pojasnilna dolžnost, pravica do dostojanstva.
Objavljeno: 10.07.2019; Ogledov: 169; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

568.
Kanaliziranje finančnih sredstev v davčne oaze
Rok Guček, 2019, diplomsko delo

Opis: Davčne oaze so države z veliko stopnjo tajnosti, ki imajo ugodne ali ničelne davčne obremenitve za tuja podjetja. V sami medsebojni konkurenci se odločajo za razvoj na posameznih področjih. V davčne oaze se steka ogromno finančnih sredstev, ki so lahko pridobljena na legalen ali kriminalen način. Tako se tudi v Slovenji srečujemo s pojavom transakcij v davčne oaze. Čeprav je Slovenija ena od najbolj varnih držav, se srečujemo s kriminaliteto belih ovratnikov in utajo davkov. Zato je bil namen diplomske naloge v teoretičnem delu predstaviti osnovne pojme, vezane na davčno oazo, vrste davčnih oaz in samo njihovo zlorabo. Cilj v empiričnem delu je bil ugotoviti, ali se posamezniki in podjetja odločajo za prenos finančnih sredstev v davčne oaze, da bi se izognili plačevanju davkov. Zanimalo nas je tudi, kakšni so ukrepi Slovenije v boju proti davčnim oazam in utaji davkov. Ugotovili smo, da je večina transakciji, ki so izvedene v davčne oaze, izpeljana zaradi izogibanja plačevanju davkov. Ugotovili smo tudi, da je slovenska zakonodaja v boju proti davčnim oazam dobra, saj smo po mednarodni oceni ena najbolj varnih in transparentnih držav. Vendar smo mnenja, da ne glede na slednji podatek, potrebujemo konstantno izvajanje inšpekcijskih nadzorov, sprememb v zakonodaji in sankcioniranje kršitev.
Ključne besede: diplomske naloge, davek, davčne oaze, podjetja offshore, davčna zakonodaja
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (542,73 KB)

569.
Normativna ureditev delovanja Državnega zbora Republike Slovenije
Luka Špoljar, 2019, magistrsko delo

Opis: Med vire parlamentarnega prava uvrščamo normativne akte na ravni ustave, zakona in notranjih aktov parlamentov (poslovnikov). Poslovniki parlamentov odražajo avtonomijo predstavniških teles in predstavljajo pomemben vir pravil za delovanje parlamentov, ter kot takšni v demokratičnih državah omogočajo jasen postopek, skozi katerega poslanci pridejo do konsenza pri normativnem urejanju družbenih področij. Ustava Republike Slovenije določa, da ima Državni zbor Republike Slovenije poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Poslovnik Državnega zbora je svojevrsten pravni akt, ki vsebuje tako ustavno kot zakonsko materijo oziroma prvine, in je odraz parlamentarne tradicije, družbenega, gospodarskega ter političnega okolja. Oblikovanje manjšinske vlade se odraža tudi pri delovanju Državnega zbora, saj v primeru nejasnosti pravnega statusa posameznih poslanskih skupin odpira določena poslovniška vprašanja. Poslovnik ne ureja jasne definicije o položaju koalicijske in opozicijske poslanske skupine. Določene dvoumnosti in vprašanja, ki so se pojavila pri oblikovanju manjšinske vlade in delovanju osmega mandata Državnega zbora, so poslanci in poslanke rešili na podlagi političnega kompromisa in dogovora. Vendar bi moral tudi slovenski Poslovnik slediti nekaterim drugim primerjalno-pravnim praksam, kjer viri parlamentarnega prava vsebujejo jasne določbe o pravnem statusu poslanskih skupin vladajoče večine ali manjšine. Cilj magistrskega dela je podrobna preučitev normativne ureditve delovanja Državnega zbora ter odgovoriti na vprašanja povezana z avtonomijo Državnega zbora in opredelitev vpliva manjšinske vlade na delovanje in organizacijo parlamenta. Zaključno delo je razdeljeno na dva glavna vsebinska sklopa. V prvem sklopu je narejen oris ključnih virov parlamentarnega prava in opredeljena avtonomija parlamentov, ki je odraz ustavnega načela delitve oblasti. V sklopu prvega vsebinskega sklopa so predstavljeni tudi aktualni predlogi za dopolnitev ali spremembo Poslovnika državnega zbora. V drugem vsebinskem sklopu so nadalje izpostavljene teoretične in praktične predpostavke za oblikovanje manjšinske vlade ter oris trenutnega položaja 13. slovenske vlade, posebej v odnosu do organizacije dela v Državnem zboru. V tem poglavju so v ospredju odnosi med koalicijskimi partnerji ter pravni in politični položaj poslanske skupine, ki je pogodbeni partner manjšinske vlade.
Ključne besede: predstavniška telesa, viri parlamentarnega prava, avtonomija, zakonodaja, poslovnik, manjšinska vlada, poslanske skupine
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 76; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

570.
Primerjava med zasebnimi vojaškimi podjetji in državno vojsko
Max Mravlje, 2019, diplomsko delo

Opis: Po koncu hladne vojne, ko oboroženega spopada večjega (svetovnega) obsega ni bilo več pričakovati, je večina držav zmanjšala obseg svojih oboroženih sil, mnoge naborniške vojske pa so zamenjale manjše poklicne vojske. Na trgu se je začelo pojavljati veliko vojakov in častnikov ter podpornega vojaškega osebja. Hkrati so se začela pojavljati številna manjša krizna območja, ki so zahtevala intervencijo oboroženih sil. V takšnih razmerah so se začela razvijati in uveljavljati zasebna vojaška podjetja, ki si konkurirajo na trgu. Zasebna vojaška podjetja zaposlujejo različno varnostno osebje, od bivših policistov in vojakov ter častnikov do obveščevalcev in drugega strokovnega kadra. S tem in z delovanjem v zanje ugodnem, pravno nedorečenem okolju so razvila mnoge sposobnosti in značilnosti, ki privlačijo naročnike. Obstaja ocena, da 20 % vseh naročil zasebnih vojaških podjetij opravijo vlade, kar je ob pomanjkanju transparentnosti delovanja tako teh podjetij kot mnogih vlad vprašljiva ocena. Na eni strani obstaja velika sivina na področju poznavanja in razumevanja delovanja, financiranja, vloge zasebnih vojaških podjetij v vojaških in drugih varnostnih operacijah, ker je področje težko raziskovati. Na drugi pa se (tudi ali predvsem) iz prejšnjega razloga ne morejo oblikovati pravna praksa, ustrezna zakonodaja in mehanizmi nadzora delovanja teh podjetij. Državne vojske so ob ekonomskih in kadrovskih omejitvah izgubile del svojega vpliva in moči. V nasprotju z zasebnimi vojaškimi podjetji njihovo organiziranost, načine in oblike delovanja ter področja in meje udejstvovanja jasno opredeljujejo nacionalni in mednarodni pravni dokumenti. Ti vključujejo tudi različne nadzorne mehanizme. Zaradi odvisnosti od političnih odločitev, ki so vedno povezane z zapleteno birokracijo, je njihovo delovanje v primerjavi z zasebnimi vojaškimi podjetji tudi počasnejše in manj fleksibilno.
Ključne besede: diplomske naloge, zasebna vojaška podjetja, državna vojska, zakonodaja, primerjava
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (920,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici