| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


551 - 560 / 575
Na začetekNa prejšnjo stran49505152535455565758Na naslednjo stranNa konec
551.
Testiranje strupenosti odpadnih vod z zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata
Petra Arh, 2018, magistrsko delo

Opis: V skladu z določili splošne emisijske uredbe je v industrijski odpadni vodi potrebno določiti izbrane kemijske parametre in tudi strupenost za vodni organizem Daphnia magna, ki spada v skupino nižjih rakov. V primeru, kadar so v odpadni vodi prisotni herbicidi, bi za realnejšo oceno okoljskega tveganja bilo primerneje testirati strupenost na drugih vrstah organizmov, kot so zelene alge. V magistrski nalogi smo obravnavali učinek različnih odpadnih vod in herbicida terbutilazina na vodni ekosistem. Naš namen je bil raziskati in utemeljiti uvedbo testa strupenosti z zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata v slovensko zakonodajo. Teste strupenosti z vodno bolho smo izvedli v skladu s standardno metodo SIST EN ISO 6341:2013, test zaviranja rasti sladkovodnih alg pa s standardno metodo SIST EN ISO 8692:2012. Testiranim vzorcem smo s standardizirano metodo določili EC50 v primeru testa z vodno bolho Daphnia magna in ErC50 v primeru testa z zeleno algo Pseudokirchneriella subcapitata. Ugotovili smo, da odpadne vode različno učinkujejo na mobilnost vodne bolhe in na rast zelenih alg. Herbicid terbutilazin tudi pri najvišjih koncentracijah ni izkazal strupenih učinkov na vodno bolho, na alge pa je deloval zaviralno pri vseh uporabljenih koncentracijah.
Ključne besede: Pseudokirchneriella subcapitata, terbutilazin, odpadne vode, zakonodaja, EC50, ErC50
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 197; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

552.
Zadostnost, učinkovitost in pravičnost financiranja visokega šolstva
Jaka Cepec, Matevž Rašković, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja v prispevku predstavita temeljno ekonomsko teorijo financiranja visokega šolstva, torej prikaz različnih možnosti, ki jih ima država na voljo, ko postavlja oz. spreminja svoj model financiranja. Avtorja definirata temeljne zahteve, ki morajo biti spoštovane pri oblikovanju sistema financiranja, in sicer: zadostnost, učinkovitost in pravičnost ter predstavita temeljne razloge za javno in zasebno financiranje visokega šolstva. Prispevek zaključuje predstavitev različnih modelov alokacije javnih sredstev, katerih izbira je odvisna od ciljev, ki jih z javnim financiranjem želimo zasledovati.
Ključne besede: Slovenija, visoko šolstvo, financiranje, zakonodaja, financiranje visokega šolstva, zadostnost, učinkovitost in pravičnost, javno financiranje, zasebno financiranje
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (276,26 KB)

553.
Alternative klasičnim insolvenčnim postopkom po vzoru sodobne pravno-ekonomske teorije
Jaka Cepec, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku predstavlja različne teorije o alternativnih insolvenčnih postopkih, ki bi teoretično lahko nadomestili ali vsaj dopolnili trenutni sistem korporacijskega insolvenčnega prava, ki pozna predvsem stečajni postopek in postopek finančne reorganizacije. Avtor v uvodnem poglavju izpostavi, da odločitev o tem, ali naj se nad družbo uvede stečaj ali finančna reorganizacija, temelji na odgovoru na vprašanje, ali je podjetje dolžnika ekonomsko učinkovito ali ne. V skladu s splošno sprejeto ekonomsko teorijo naj se namreč finančno reorganizirajo zgolj ekonomsko učinkovita podjetja. Ugotavljanje ekonomske (ne)učinkovitosti se v praksi izkaže za zapleteno, relativno nezanesljivo in pogosto zelo drago. Hkrati v teoriji ni jasno, kdo naj prevzame breme odločitve o tem vprašanju in kakšen naj bo postopek tega odločanja. Posledično so številni teoretiki nezadovoljni s trenutnim sistemom insolvenčnega prava in predlagajo različne alternative, ki jih v grobem lahko razdelimo na sisteme javnih dražb, modele avtomatizma in modele, ki temeljijo na ex ante pogodbenih dogovorih. Avtor v zaključku izpostavi, da čeprav poteka razprava o alternativnih sistemih že dobrih 30 let, ti predlogi v veliki večini v praksi nikoli niso zaživeli.
Ključne besede: Slovenija, pravo, insolventnost, zakonodaja, insolvenčno pravo, stečaj, finančna reorganizacija, ekonomska analiza prava
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 113; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (505,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

554.
Proces organizacije dogodka na primeru mednarodnega tekmovanja
Klemen Schweighofer, 2019, magistrsko delo

Opis: V sodobnih razmerah delovanja organizacij moramo vedno strmeti in težiti k spremembam, ki jih lahko uspešno izvedemo samo s pravilno ciljno zastavljenimi in načrtovanimi zahtevami. Do uspešnih pozitivnih sprememb in izboljšav lahko pridemo na osnovi pravilno zastavljenih različnih nalog in ciljev. Ena izmed njih je organizacija dogodkov, s katerimi želimo vzpostaviti boljše in uspešnejše delovanje ter poslovanje, in sicer z vidika finančnega cilja in tudi vidika medsebojnega poslovnega sodelovanja z različnimi partnerji, kot so kupci, dobavitelji, izobraževalni sistemi ali potrošniki in mnogi drugi. Vsi ciljno usmerjeni in organizirani dogodki predstavljajo in pripomorejo k prepoznavnosti in povečevanju ter dvigovanju ravni podjetja. Kaj je dogodek? Od kod in zakaj ideja? Kaj z njim dosežemo? Kateri so pozitivni in negativni aspekti dogodka? Kako ga pripravimo, organiziramo? Vse to so vprašanja, na katera bomo poskušali odgovoriti v nalogi, in sicer skozi prizmo posameznih temeljnih funkcij managementa. Osredotočeni bomo na mednarodni dogodek manjše organizacije in poskušali skozi oči izvajalca-organizatorja predstaviti probleme, cilje, izboljšave in končni cilj mednarodnega dogodka, povezovanje gospodarstva s šolstvom in njihov napredek. S kompleksno pripravo, organizacijo in analizo dogodka želimo predstaviti pomembnost in zahtevnost managementa pri procesu organizacije dogodka. Z nalogo pa želimo dokazati, da uspešno začrtan dogodek predstavlja pripomoček za uspešno rast, spremembe in izboljšanje dobrih odnosov pri rasti poslovanja podjetja.
Ključne besede: management, organizacija, dogodek, zakonodaja, podjetje
Objavljeno: 18.03.2019; Ogledov: 160; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

555.
Uspešnost managerskih prevzemov družb (MBO) v Sloveniji in tujini
Petra Grah, 2019, doktorska disertacija

Opis: V ZDA so se prevzemi družb pričeli že konec 19. stoletja, t. i. management buy out oz. prevzemi s strani managementa (v nadaljevanju MBO) pa sredi prejšnjega stoletja in se kasneje razširili tudi v druge države. Število MBO se je z leti povečevalo, njihova vrednost pa je naraščala vse do gospodarsko finančne krize leta 2008. Managerji prevzema večinoma ne financirajo z lastnimi sredstvi, temveč se zadolžujejo, pri čemer po navadi breme vračila posojila nosi ciljna družba. Velikokrat se zato zgodi, da ciljne družbe postanejo insolventne, kar se je dogajalo tudi v Sloveniji. V doktorski disertaciji proučujemo prevzemno zakonodajo v Sloveniji in tujini ter uspešnost oz. neuspešnost MBO v Sloveniji. Odgovoriti smo poskušali na ključno raziskovalno vprašanje, in sicer »Kaj je treba spremeniti v slovenski zakonodaji, da bodo MBO v Sloveniji uspešnejši, manjšinski delničarji in upniki še bolj zaščiteni, ciljne družbe pa se po izvedenem prevzemu ne bodo znašle v insolventnih postopkih in postopkih preventivnega prestrukturiranja?«. Na začetku doktorske disertacijo smo opredelili ključne pojme na področju prevzemov, MBO in prevzemov z zadolžitvijo, nato smo predstavili in opredelili različne prevzemne zakonodaje, analizirali metode in indikatorje, ki napovedujejo stečaj ali finančno prestrukturiranje družbe, na koncu pa izvedli raziskavo na področju MBO v Sloveniji. V Sloveniji je bilo na področju prevzemov in MBO opravljenih malo raziskav. Pozornost so namenjali predvsem motivom za prevzem družbe ter uspešnosti prevzemov glede na vrsto prevzema. V empiričnem delu smo se osredotočili na proučitev posameznih indikatorjev uspešnosti oz. neuspešnosti MBO in določanju uteži posameznim področjem in kazalnikom. Pri tem smo uporabili metodo analitičnega hierarhičnega procesa (v nadaljevanju AHP). Za vzorec smo uporabili triindvajset izbranih MBO v Sloveniji, jih razvrstili med uspešne oz. neuspešne MBO ter med seboj primerjali njihove rezultate. Nato smo s pomočjo izbranih indikatorjev predstavili, kateri indikatorji so se pojavili v primerih uspešnih oz. neuspešnih MBO v Sloveniji. V teoretičnem delu smo se osredotočili na prevzemno zakonodajo, ki se je v Sloveniji že velikokrat spremenila, vendar so izboljšave še vedno možne. Možnost izboljšav smo dokazovali z analizo in primerjavo različnih zakonodaj in predpisov v ZDA, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem. Osredotočili smo se predvsem na posebno obravnavanje v primeru MBO, delno ponudbo, zahtevo po razkritju informacij o financiranju ponudbe in o virih financiranja ponudbe, zahtevo o obveznem imenovanju neodvisnih strokovnjakov ter napovedi o dobičku, izkazih finančnih koristi in vrednotenju premoženja, ki jih pripravijo usposobljeni svetovalci. Na osnovi ugotovitev smo predlagali spremembo Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1), ki je usklajena z obstoječim pravnim redom, splošno veljavnimi načeli in predpisi Republike Slovenije in Evropske unije.
Ključne besede: prevzem, managerski odkup, prevzem z zadolžitvijo, zakonodaja, insolventnost, analitični hierarhični proces
Objavljeno: 18.04.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

556.
Subliminalno oglaševanje
Vanessa Kacjan, 2018, diplomsko delo

Opis: V delu sem najprej morala raziskati oglaševanje kot tako, kako vpliva na vedenje odjemalcev in na kakšen način se le – ti odločajo za nakup. Glavni problem diplomske naloge pa je bilo subliminalno oglaševanje. Beseda je tuja, v slovenščino se prevede v prikrito oglaševanje, torej že ime pove, da oglaševalec oglašuje tako, da ni na prvo žogo očitno. Ker je tak način oglaševanja manj moteč in manj očiten, se ga oglaševalci radi poslužujejo. Kot ugotovimo v delu, je subliminalno oglaševanje v nekaterih oblikah zelo razširjeno in lahko tudi zelo učinkovito. Še posebej priljubljena je uporaba »product placement-a«. Nekateri so mnenja, da s takšnim načinom oglaševanja oglaševalci zavajajo odjemalce in da je to način manipulacije – »naredimo vse, da se izdelek proda, tudi če jim moramo to vcepiti v podzavest.« V zvezi s subliminalnim oglaševanjem nas je zanimalo, v kakšnih oblikah se pojavlja v medijih, na kakšen način ta vpliva na odjemalce, glavno vprašanje, na katerega si odgovorimo v delu pa je, ali je subliminalno oglaševanje dejansko učinkovito. V delu sem se dotaknila tudi etičnosti oglaševanja, ki gre s subliminalnim oglaševanjem z roko v roki, prav zaradi svoje neagresivnosti in obtožb, da je način manipulativen. Prav zaradi neetičnega prizvoka prikritega oglaševanja, pa je država oblikovala določene zakone, ki to oglaševanje omejujejo in v tem smislu tudi zaščitijo potrošnika. V delu sem raziskala zakone, kjer je omenjeno prikrito oglaševanje, a ker zakonodaja velikokrat ne zadostuje, se je v oglaševanju oblikovala tudi tako imenovana samoregulacija, torej da podjetja sama regulirajo svoje delovanje na trgu. Po raziskovanju literature je bil moj sklep naslednji: Da, subliminalno oglaševanje je učinkovito, vendar ne v vseh oblikah. S strani znanstvenikov je bilo dokazano, da avdio in vizualna subliminalna spročila na odjemalca vplivajo v strogih laboratorijskih pogojih, ter le če je izdelek povezan s trenutnimi željami in potrebami odjemalca, ki se mu subliminalno oglašuje. sicer je dokazano, da lahko takšna sporočila vplivajo na odjemalčeve možgane, vendar le v minimalnih merah. Po drugi strani pa imamo oblike takšnega oglaševanja, ki se na veliko uporabljajo in so se izkazale za zelo učinkovite – prva izmed teh je umeščanje izdelkov v popularne serije, filme, glasbene videospote itd., po mojem mnenju ena izmed učinkovitejših je tudi plačana oglaševalska vsebina, predstavljena kot novinarski članek. Tukaj sem mnenja, da dejansko gre za zavajanje potrošnika, ki v malovernosti verjame, da bere neodvisen novinarski članek, ki je pravzaprav oglas, vendar pa prav na ta način pridobi bralca – s svojo neagresivnostjo, kar je pravzaprav ena izmed glavnih karakteristik prikritega oglaševanja. Ljudje verjamejo, da je oglaševalski svet poleg klasičnih oglasov nasičen tudi s subliminalnimi, vendar oglaševalci sami trdijo, da takšnega načina oglaševanja ne uporabljajo. Ker je tema zelo obsežna, se bomo v nadaljevanju konkretneje posvetili vsem zgoraj omenjenim.
Ključne besede: Prikrito oglaševanje, umeščanje izdelkov, etika, vedenje odjemalcev, zakonodaja, samoregulacija
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 187; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

557.
Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v energetiki
Boštjan Podgoršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je narediti termovizijske posnetke stavb s pomočjo brezpilotnega zrakoplova in posneti fotografije starejše hiše s termovizijsko kamero. Predstavili bomo teorijo o brezpilotnih zrakoplovih (dronih) in slovensko zakonodajo o uporabi brezpilotnih zrakoplovov. Pridobljene fotografije, posnete z dronom, bomo ustrezno obdelali s programom FLIR Tools in prikazali napake na objektih, ki jih odkrivamo z brezpilotnimi zrakoplovi. Na starejši zgradbi bomo s pomočjo posnetkov termovizijske kamere prikazali mesta, kjer se pojavljajo toplotne izgube, in možnosti, kako odpraviti nastale napake.
Ključne besede: brezpilotni zrakoplov, termovizija, termovizijska kamera, slovenska zakonodaja
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 283; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

558.
Pregled in analiza uvedbe davčnih blagajn in davčno zakonodajnih novosti vezanih na dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Mojca Kramberger, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je pregled novejše zakonodaje s področja obdavčitve dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in ugotoviti ali ZDavPR vpliva na število dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. V analizo smo vključili 90 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Ugotovili smo, da je ZDavPR najbolj prizadel dopolnilne dejavnosti, katerih letni promet ne presega 3.500 EUR, saj je kar 62 % respondentov v času uvedbe davčnih blagajn razmišljalo o opustitvi dopolnilnih dejavnosti. 26 % nosilcev tistih dopolnilnih dejavnosti, ki so ustvarili manj kot 3.500 EUR letnega prometa, pa je dejavnost zaprlo. ''Iz analize izhaja, da omenjeni zakon ni bil glavni razlog za opustitev dopolnilnih dejavnosti. Kljub temu je zaradi uvedbe davčnih blagajn dopolnilno dejavnost opustilo 5,75% vseh nosilcev.
Ključne besede: ZDavPR, davčne blagajne, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, davčna zakonodaja
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 363; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (973,84 KB)

559.
Pravni izzivi vozil brez voznikov v Evropski uniji
Sergeja Smogavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava tematiko avtomatiziranih vozil, ki bodo spremenila transport, kot ga poznamo danes. Do leta 2020 bi naj bilo že mnogo avtomatiziranih vozil na naših cestah. Vozila brez voznika se zanašajo na GPS sistem, ki zaznava lokacijo vozila, laserje, ki zaznavajo okolico okoli sebe, ter podatke vozila, kot so hitrost, poraba goriva ter podobno. V praksi se uporablja veliko različnih poimenovanj avtomatiziranih vozil ter stopenj avtomatizacije, ki počasi ena za drugo vstopajo v naš sistem. Razvoj avtomatiziranih vozil se je začel s servitizacijo, kar pomeni, da produktu dodamo storitev, kar poveča vrednost samemu produktu. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Evropska unija (odslej EU) začela posvečati ogromno časa ter sredstev v namene raziskovanja vpliva vozil na transport, okolje in ljudi. Cilj EU je tako imenovana »vizija nič«, kar pomeni nič smrtnih žrtev na cestah. Sčasoma naj bi se izoblikovala zavezujoča pravila na ravni EU, ki bodo omejevala avtonomijo držav članic. Najpomembnejša pravila, ki trenutno urejajo področje avtomatiziranih vozil v EU, pa so Amsterdamska deklaracija, Direktiva o zavarovanju motornih vozil in Direktiva o odgovornosti za proizvode, ki pa avtomatiziranih vozil ne urejajo neposredno. Za popolno ureditev področja avtomatiziranih vozil bi bilo potrebno enotno urejanje pravil za vstop vozil na svetovni trg, sprejeti enotna pravila kibernetske varnosti ter urediti področje odgovornosti v primer prometnih nesreč. Zunaj mej EU se razvoju nove tehnologije posvečata predvsem Japonska in Združene države Amerike (odslej ZDA). Japonska je razvila napredne ITS-sisteme, ki omogočajo delovanje povezanih vozil. Po tem zgledu tudi EU razvija sistema Galileo in C-ITS, ki naj bi služila istemu namenu. ZDA se je na drugi strani odločila za nezavezujoča pravila, postavljena s strani Uprave za varnost na avtocesti, kar je vodilo v raznoliko zakonodajo med državami, kjer nekatere celo ne dovolijo vožnje avtomatiziranih vozil, spet druge pa so postavile zavezujoča pravila glede njihovega vstopa na trg.
Ključne besede: Avtomatizirano vozilo, Evropska unija, odgovornost, povezana vozila, kibernetska varnost, servitizacija, avtomatizacija, zakonodaja, spremembe.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 515; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

560.
Odnos do homoseksualnosti v delovnem okolju in zadovoljstvo zaposlenih z življenjem
Janko Brdnik Stupan, 2018, magistrsko delo

Opis: Diskriminacijo opredelimo kot razlikovanje posameznikov na podlagi njihovih osebnih lastnosti. Pomeni postavljanje posameznika v neenak položaj v primerjavi z drugimi osebami ali skupinami oseb. Gre za kršenje pravic do enakega obravnavanja, kar pa ima lahko negativen vpliv na zaposlene ter posledično na delovno okolje, saj vpliva na počutje, zdravje, samozavest, samopodobo in psihični razvoj zaposlenih. Najpogosteje diskriminirane skupine zaposlenih so: istospolno usmerjeni, ženske, invalidi in etične skupine. Diskriminacija na trgu dela se lahko pojavi že v samem procesu zaposlovanja ter nadalje, ko je oseba že zaposlena. Na trgu dela se lahko diskriminacija pojavi kot čista diskriminacija, poklicna segregacija in kot statična diskriminacija. Na delovnem mestu pa se lahko pojavi v različnih oblikah, ki jih razvrstimo med prikrite in odkrite oblike diskriminacije. Prepoved kakršne koli oblike diskriminacije je zapisana že v Ustavi Republike Slovenije ter nadalje v različnih zakonih, s katerimi država ureja varstvo državljanov. Upoštevanje zakonodaje ima pomembno vlogo pri odpravi diskriminacije. V izrazito heteroseksualni družbi, prevzeti s heteronormativnimi predpostavkami, so lahko istospolno usmerjene osebe odrinjene na rob družbe. Osnovo za njihovo odrinjenost predstavljajo predsodki in stereotipi o istospolno usmerjenih osebah. Imajo lahko težave pri zaposlovanju, so izpostavljene šikaniranju na delovnem mestu ali nesramnemu in odklonilnemu odnosu sodelavcev. Posledica je nevidnost istospolno usmerjenih na delovnem mestu, ki je njihova lastna odločitev in temelji na »varnosti v delovnem okolju«. Dosedanje opravljene raziskave, ki so zajele izključno istospolno usmerjeno populacijo v Sloveniji, kažejo, da jih 42 % ni razkritih na svojem delovnem mestu. Sodobno podjetje sestavljajo zaposleni, ki so si med seboj različni. Osnova za raznolikost so različne osebne lastnosti posameznih zaposlenih. Sodobni management mora prepoznati pomembnosti in koristi raznolikosti. Sodobni managerji se zavedajo, da lahko učinkovito upravljanje raznolikosti zaposlenih poveča učinkovitost delovanja podjetja, pripomore k lažjemu doseganju zastavljenih ciljev, dviguje zadovoljstvo zaposlenih, daje zaposlenim občutek varnosti in pripadnosti podjetju. Prav tako pa zadovoljni zaposleni lažje sprejemajo »drugačnost« svojih sodelavcev in s tem pripomorejo k boljšim odnosom in višji učinkovitosti. V magistrski nalogi je bila opravljena raziskava, s katero smo ugotavljali, kakšen je odnos do homoseksualnosti glede na spol zaposlenih. Prav tako smo proučevali, ali obstaja povezava med stopnjo zadovoljstva z življenjem in odnosom do homoseksualnosti, ali je starost zaposlenih povezana z njihovim odnosom do homoseksualnosti, ali obstaja razlika v zadovoljstvu z življenjem in statusom zaposlitve.
Ključne besede: diskriminacija, istospolna usmerjenost, homofobija, delovno okolje, raznolikost zaposlenih, zakonodaja.
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 182; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici