| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


501 - 510 / 575
Na začetekNa prejšnjo stran47484950515253545556Na naslednjo stranNa konec
501.
PRAVNI PROBLEMI PRI POSEGIH V VELJAVNO DODELJENE DRŽAVNE POMOČI ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Alenka Domjan, 2016, magistrsko delo

Opis: Izgorevanje fosilnih energentov negativno vpliva na naš planet in v veliki meri pripomore k negativnim spremembam našega okolja. Z namenom preprečitve teh sprememb se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v svetu, tudi v političnem opredeljevanju, vse bolj krepi zavedanje, da je treba ukrepati in s tem namenom svetovne politike vse več pozornosti posvečajo uvajanju programov, s katerimi bi te spremembe preprečili oziroma jih vsaj omilili. Evropska unija ima pri aktivnostih varovanja okolja vodilno vlogo v svetu. Predvsem pa znotraj unije skrbi za uresničevanje zastavljenih ciljev varstva okolja in državam članicam nalaga obveze za izpolnjevanje skupnih ciljev in dopušča ukrepe, ki naj bi zagotovili izpolnitev zadanih ciljev. S tem namenom dopušča tudi izjeme od načelne prepovedi dodeljevanja državnih pomoči. Le te so dopustne le, če so skladne s pravili, ki opredeljujejo njihovo dodelitev, katera so v izključni pristojnosti Evropske komisije, in uresničujejo cilje skupnega interesa, kar skrb za varstvo okolja zagotovo je. Tako je, dodeljena skladno z enimi od takšnih pravil, to je s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo) , izjemoma dopustna tudi državna pomoč proizvajalcem, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, če je predhodno tudi potrjena s strani Evropske komisije. Takšna državna pomoč, je bila leta 2009 z Energetskim zakonom uveljavljena tudi v Republiki Sloveniji, kot podpora za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov v okviru podporne sheme. Uveljavitev podporne sheme je bila smiselna in predvsem potrebna z namenom spodbuditi potencialne investitorje k investicijam, ki bodo prispevale k razvoju oziroma povečanju deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v skupni bruto končni rabi električne energije. Evropska unija je Republiko slovenijo z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov namreč obvezala do leta 2020 doseči 25 odstotni delež energije iz obnovljivih virov v skupni bruto končni rabi energije. Proizvajalci, ki so zgradili oziroma namestili proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov so tako lahko v okviru podporne sheme pridobili podpore, namenjene za pokritje razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva, in prihodki od prodaje te proizvedene električne energije na trgu. Ker so bile vrednosti podpor določene administrativno, na podlagi vrednosti primerljivih investicij pred uveljavitvijo podporne sheme, in v obdobju med leti 2010 in 2012 niso bile usklajene z razmerami enakih investicij posameznih tehnologij na trgu (katerih cene so se bolj ali manj prepolovile), so v mnogih primerih proizvajalcem dodeljene podpore, za katere se izkazuje, da niso sorazmerne in presegajo dopusten obseg državne pomoči opredeljen tako v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo), kot tudi v nacionalni zakonodaji. V takšnih primerih bi država načeloma morala poseči v že dodeljene državne pomoči, ki se bodo proizvajalcem izplačevale za vso proizvedeno električno energijo v obdobju 15 let od namestitve proizvodne naprave, in jih, skladno z zakonodajnimi določbami, korigirati tako, da bodo služile svojemu namenu, to je pokritju razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva in prihodki od prodaje te energije na trgu.
Ključne besede: Evropska unija, Slovenija, varstvo okolja, obnovljivi viri energije, državne pomoči, zakonodaja, električna energija, investicije.
Objavljeno: 13.12.2016; Ogledov: 707; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

502.
Pregled ukrepov za preprečevanje z utrujenostjo povzročenih prometnih nesreč
Tomaž Sotlar, 2016, diplomsko delo

Opis: Utrujenost in posledična zaspanost sodita med glavne dejavnike za nesreče poklicnih voznikov v cestnem prometu. V diplomski nalogi smo opisali obstoječe tehnologije, ki opozarjajo ali so v pomoč voznikom, ki se spopadajo z utrujenostjo. Predstavili smo tudi medijske kampanje in pravne predpise s tega področja. S pomočjo ankete smo v diplomski nalogi raziskali pogoje dela, obremenjenost voznikov in njihovo spopadanje z utrujenostjo. Preverili smo razširjenost modernih tehnoloških naprav, v kolikšno pomoč so voznikom in ali so te naprave sploh zaželene v tovornih vozilih. Zanimalo nas je, če se vozniki na splošno dovolj zavedajo nevarnosti vožnje v utrujenem stanju in kakšni so vzroki za morebitno neupoštevanje predpisov, kar lahko vodi v utrujenost in posledično povzroči nesrečo. Na podlagi rezultatov ankete smo podali zakonodajne, infrastrukturne, organizacijske in tehnološke predloge za izboljšavo stanja.
Ključne besede: varnost cestnega prometa, utrujenost, prometne nesreče, tehnologija, zakonodaja, ozaveščanje voznikov
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 337; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

503.
Pravna ureditev pridelave navadne konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji
Rok Tancer, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali različne regulatorne sisteme gojenja konoplje. Zanimalo nas je, kako pravni sistemi posameznih držav regulirajo konopljo in kako se pri tem prilagajajo mednarodnim pogodbam. Preučevanje je potekalo na podlagi študija različnih virov. Spoznali smo različne regulacije posameznih držav in njihove potencialne prednosti ter slabosti. Rezultat preučevanja je predlog za vpeljavo posamičnih pravnih regulacij na Slovenskem in predvidevanje posledic ter morebitnih težav ob vpeljavi takšnega sistema. Glavni cilj naloge je bila izdelava predloga za regulacijski sistem gojenja konoplje v Sloveniji. Prišli smo do zaključka, da bi za legalizacijo po vzoru ameriških držav bila potrebna dolgoročna strategija. Vsaka oblika legalizacije bi bila v neskladju s podpisanimi mednarodnimi pogodbami in posledično tudi z Ustavo Republike Slovenije, zato bi pred večjimi pravnimi spremembami bilo potrebno spremeniti Ustavo ali pa rešiti problem na mednarodnem nivoju. Najenostavnejša rešitev na mednarodnem nivoju bi bila reklasifikacija konoplje.
Ključne besede: konoplja (Cannabis sativa L.), regulacija, mednarodne pogodbe, zakonodaja, ustava
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (822,22 KB)

504.
Priprava in testiranje odstranjevalca premazov na osnovi nadomestnih topil za metilen klorid in N-metil-2-pirolidon (NMP)
Marija Golob, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri delu v industriji premaznih izdelkov se srečujemo s problemom, kako odstraniti stari ali še neutrjeni premaz s površine. Različne tipe površinskih premazov, ki se uporabljajo za zaščito površine, ki je izpostavljena vremenskim ali drugim agresivnim pogojem, je potrebno redno obnavljati. Poškodovani ali iztrošeni površinski premazi se v nekaterih primerih obnavljajo samo s čiščenjem prvotne površine, pri drugih vrstah premazov pa je potrebno premaz v celoti odstraniti in šele nato nanesti nov sloj premaza. Odstranitev premaza z različnih površin je možna na več načinov: mehansko, termično in kemično. Mehanska in termična obdelava sta bolj primerni za trše podlage, kot so kovine in beton. Za mehkejše površine, les in plastiko, pa se bolj uporablja kemična odstranitev, ki je manj zahtevna in cenovno ugodnejša za neprofesionalnega uporabnika. Organska topila, ki so se uporabljala v tem postopku, so bila nevarna za zdravje uporabnika in za okolje. Največkrat uporabljeno in tudi najbolj učinkovito topilo za odstranjevanje premazov je bil metilen klorid. Njegova dobra lastnost je ta, da je negorljiv, vendar toksičen in rakotvoren, zato je bila uporaba metilen klorida v odstranjevalcih premazov v EU prepovedana z uredbo REACH leta 2012. Ostala organska topila, kot so aceton, toluen in metanol so lahko hlapna in hitro vnetljiva topila. Spadajo v skupino HOS topil (hlapne organske snovi), ki jih je potrebno omejiti pri uporabi. Zelo dobra zamenjava za metilen klorid se je pokazal N-metil-2-pirolidon (NMP), ki je manj toksičen kot metilen klorid in prav tako manj hlapen kot ostala klasična organska topila. Zadnje študije so pokazale, da je NMP prav tako nevaren za zdravje, tako da ga čaka podobna usoda kot metilen klorid. Vsa ta dejstva so pripomogla k razvoju alternativnih, zdravju in okolju bolj prijaznih topil, ki se (bodo) uporabljajo(la) v novih odstranjevalcih premazov. Namen diplomske naloge je pripraviti odstranjevalce premazov na nadomestnih topilih za metilen klorid in N-metil-2-pirolidon. Testiranje njihove učinkovitosti in primerjava z odstranjevalci premazov, ki se trenutno uporabljajo. Testiranje učinkovitosti, kot najpomembnejše lastnosti, smo izvedli na premazih za kovino, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, na alkidnih in akrilnih premazih na lesu in na 2K in 1K vodnem parketnem laku. S pridobljenimi rezultati testiranja in novimi spoznanji, bomo v bodoče bolj uspešno svetovali našim strankam, kako odstraniti stari premaz in s tem povečali zadovoljstvo naših uporabnikov. Namen te naloge je tudi v tem, da se izboljša vidik varnosti pri delu z odstranjevalci premazov, z uporabo manj nevarnih snovi.
Ključne besede: odstranjevalec premazov, EU zakonodaja, metilen klorid, N-metil-2-pirolidon, nadomestna topila, lesena površina
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 943; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

505.
ANALIZA PODATKOV LOKALNEGA BREZŽIČNEGA OMREŽJA S POMOČJO SNMP
Cveto Ljubič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Analiza podatkov lokalnega brezžičnega omrežja s pomočjo SNMP smo opisali nekaj lastnosti brezžičnih omrežij in delovanje standarda IEEE 802.11. Preučili smo razvoj protokola SNMP in naredili primerjavo med različicami. Za uspešno izvedbo testnega modela smo prilagodili računalnik in strežnik za delo s storitvijo SNMP in programskim jezikom PHP in po potrebi prilagodili tudi obstoječe brezžično omrežje. Naredili smo zajem podatkov gostov s pomočjo protokola SNMP in uporabne podatke shranili v bazo podatkov. Nad shranjenimi podatki smo naredili analizo in preučili, kako bazo podatkov in prihod strank povežemo v lojalnostni program z dodano vrednostjo. Preučili smo določila zakonodaje v primeru posredovanja podatkov v komercialne namene, pridobljenih od gostov. Raziskavo smo najprej opravili na testnem omrežju in ne v lokalu. Pri opisu zakonodaje smo se omejili samo na nekatere vidike. Končali smo z analizo izsledkov teoretične raziskave, kakor tudi praktične aplikacije.
Ključne besede: brezžično omrežje, Wi-Fi, SNMP, lojalnostni program, PHP, zakonodaja
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 469; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

506.
VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA
Tina Gorkič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je eden od problemov s katerim se v modernem svetu vsakodnevno srečuje veliko število ljudi. Predvsem porast vključevanja žensk na trg delavne sile, ki je v zadnjem obdobju skokovito naraslo, je imelo veliko težo pri tem, da smo morali v Republiki Sloveniji poseči na področje pravic, ki urejajo varstvo nosečih delavk in staršev. Najpomembnejše pravice nosečnic in staršev so v Slovenski zakonodaji opredeljene v Ustavi Republike Slovenije v Zakonu o delovnih razmerjih in v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z zagotovitvijo posebnega varstva nosečnic in staršev je država omogočila, da zaposleni lažje usklajujejo poklicno in družinsko življenje, kar je v veliki meri pripomoglo k boljšemu in kvalitetnejšemu družinskemu življenju. S posebnim varstvom so tako nosečnice in starši zaščiteni pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: - nosečnice, - starševstvo, - delovna in socialna zakonodaja, - posebno varstvo.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (401,89 KB)

507.
UPORABA ŽIČNIŠKIH NAPRAV V JAVNEM POTNIŠKEM PROMETU
David Majč, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena delitev žičniških naprav. Razdelitev žičniških naprav je prikazana z najpomembnejšimi podsistemi. Opisani so sklopi podsistema žičniških naprav. Predstavljeno je obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav. Predstavljena je zakonodaja in pravilnik o žičniških napravah. Podrobneje je predstavljen primer dobre prakse uporabe žičniških naprav v okviru javnega potniškega prometa v drugi državi. Opisane so 3 žičnice iz Kolumbije. Predstavljeno je število prepeljanih potnikov v koničnih urah. V diplomskem delu je prikazan model žičnice, ki bi se uporabljala v namene javnega potniškega prometa iz glavne avtobusne postaje Maribor do Pohorja.
Ključne besede: žičniške naprave, zakonodaja, standardizacija, predstavitev uporabe žičniške naprave v javnem potniškem prometu
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 388; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (6,31 MB)

508.
LOČITEV UPRAVLJALCEV ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE IN PREVOZNIKOV V EU
Anka Malej, 2016, diplomsko delo

Opis: Hitro rastoče gospodarsto EU se srečuje s čedalje večjimi potrebami po transportu in hkrati vse bolj perečimi okoljskimi težavami. Železnice imajo v primerjavi z drugimi vrstami prevoza številne prednosti: predstavljajo varen, energetsko učinkovit in okolju prijazen način prometa z veliko prevozno zmogljivostjo. Toda železnice se zaradi svojih tehničnih posebnosti in zgodovinskega razvoja niso prilagajale tržnim zahtevam, zato se v današnjem času srečujejo s problemom nekonkurenčnosti. Sodoben družbeni razvoj zahteva večjo tržno usmerjenost in gospodarsko učinkovitost železnic. Rešitev problema nekonkurenčnosti železnic v državah EU je v njihovem prestrukturiranju ob zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev med transportnimi nosilci. Oživitev železniškega sektorja in posledično bolj uravnotežena porazdelitev transportnih tokov med posameznimi vrstami prometa je zato prednostna naloga skupne prometne politike EU. Železniška zakonodaja EU spodbuja konkurenčnost in odpiranje trga železniškega prometa od leta 1991 naprej. Države članice morajo v skladu z obstoječo zakonodajo prevoznikom v železniškem prometu zagotoviti pravičen in enakopraven dostop do železniškega omrežja, s ciljem uvedbe interne železniške konkurence tudi na svojem nacionalnem omrežju. Za zagotovitev tega cilja in za tržno organiziranost železnic naj bi največji pomen predstavljala ločitev dejavnosti upravljanja z železniško infrastrukturo in izvajanja prevozov (vertikalna ločitev), ki jo to diplomsko delo celovito obravnava. Stopnja ločevanja med upravljavci infrastrukture in prevozniki je potrebna, da bi zagotovili pošteno in enakopravno obravnavo vseh prevoznikov v železniškem prometu. V skladu s tem bistvenih funkcij, kot so izdajanje obratovalnih dovoljenj prevoznikom, dodeljevanje vlakovnih poti in določitev uporabnine, ki jo morajo prevozniki v železniškem prometu plačati za uporabo omrežja, ne smejo več opravljati tradicionalni prevozniki v železniškem prometu držav članic, temveč morajo biti prepuščene neodvisnim upravljavcem. Izkušnje držav članic z vertikalno ločitvijo so različne, empirične in teoretične raziskave s tega področja pa so si pogosto nasprotujoče in nedokončne. Železniška zakonodaja EU je obsežna, a pogosto ne tako učinkovita, kot je bilo prvotno predvideno. V praksi se železniški trg EU še vedno srečuje z neučinkovitim upravljanjem infrastrukture, izkrivljanjem konkurence in nekaterimi drugimi težavami. Glede prihodnjih usmeritev železniške zakonodaje EU se zato postavljajo številna vprašanja. Ali prednosti potencialno povečane konkurence v primeru vertikalne ločitve odtehtajo visoke stroške prestrukturiranja železnic in domnevne prednosti holdinga? Ali vertikalna ločitev res najbolje zagotavlja nediskriminacijo pri dostopu novih prevoznikov na trg ali je nediskriminacijo mogoče zagotoviti tudi drugače, morda celo bolj učinkovito in ekonomično? Potrebno je nadalje raziskovati, kateri dejavniki vplivajo na uspešnost določenega modela ureditve železnic, pri tem pa so današnje izkušnje držav in empirične raziskave vertikalne ločitve bistvenega pomena. Zaradi enormnih stroškov prestrukturiranja železniškega sistema je potrebno k spremembam na tem področju pristopati z veliko mero previdnosti, z razumevanjem stroškov, ki ob tem nastanejo, bodoče zakonodajne odločitve pa podpreti z empiričnimi dokazi.
Ključne besede: ločitev upravljavcev železniške infrastrukture od prevoznikov, vertikalna ločitev, železnice, železniška zakonodaja EU, Slovenske železnice, liberalizacija železnic EU
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 855; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

509.
ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Sanja Kelbič, 2016, diplomsko delo

Opis: Centralna čistilna Novo mesto, s tehnologijo konvencionalnega čiščenja, že dolgo ni več zagotavljala dovolj učinkovito čiščenje, zato so med leti 2011 in 2013 zgradili sodobno z membranskim bioreaktorjem (MBR). Z ultrafiltracijskimi membranami so se iz odpadne vode odstranili tudi virusi in bakterije, kar je zelo pomembno za izpust vode v reko Krko, saj se v njej kopajo ljudje. Po čiščenju odpadne vode z MBR je voda mikrobiološko neoporečna in nastane bistveno manj blata kot pri klasični tehnologiji. Spremljali smo učinkovitost čiščenja odpadne vode na stari CČN in novi CČN z MBR. Z analizami odpadne vode na vtoku in iztoku v novi CČN smo določali vrednost parametrov KPK, BPK5, amonijevega dušika, celotnega fosforja, celotnega dušika in neraztopljenih snovi ter ugotavljali, ali so rezultati v skladu z zakonodajo. Rezultati analiz parametrov so pokazali bistveno boljše rezultate pri čiščenju odpadnih voda z MBR, kot pa pri klasični, konvencionalni tehnologiji. Naredili smo tudi primerjavo med vrednostmi parametrov in učinkovitostjo čiščenja odpadne vode v času obratovanja stare in sodobne CČN.
Ključne besede: biološko čiščenje, odpadna voda, membranski bioreaktor, zakonodaja, centralna čistilna naprava
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

510.
STROŠKOVNA OCENA CELOVITE PRENOVE ENOSTANOVANJSKE HIŠE V VRBJU
Jernej Cokan, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Celovita prenova stare in dotrajane hiše je zahteven in kompleksen proces, ki zahteva ogromno znanja ter izkušenj. Najprej moramo natančno preučiti obstoječe stanje hiše, vse poškodbe in pomanjkljivosti ter najti njihove vzroke, šele nato se lahko lotimo prenove ob upoštevanju vse trenutno veljavne zakonodaje. V projektni nalogi je predstavljena celovita prenova enostanovanjske hiše v Vrbju. Prenova hiše se bo izvedla po različnih segmentih, od zaščite pred vdorom vlage, energetske prenove, sanacije razpok, ter prenove ostalih elementov. Za predvidena dela je izdelan popis del s predizmerami ter oblikovan ponudbeni predračun gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del pridobljen s strani dveh različnih gradbenih podjetij. Na podlagi obeh predračunov je izračunana povprečna vrednost celovite prenove. S pomočjo programa Microsoft Project pa je izdelan časovni plan izvedbe projekta.
Ključne besede: celovita prenova, sanacija, popis del, gradbena zakonodaja, načrtovanje projektov
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 772; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici