Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Od delovanja javnega sektorja je odvisen razvoj in zagotavljanje trajnostne gospodarske blaginje, socialne kohezije in dobrega počutja ljudi. Eno najpomembnejših področij delovanja javnega sektorja je področje javnih naročil, ki predstavlja pomemben del proračuna Evropske Unije, državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti, kar pomeni, da je od njega odvisna gospodarska rast ali BDP. Zato ga lahko definiramo kot ključnega akterja pri zagotavljanju države blaginje in pravne države. Zaradi pomembnosti prispevanja k razvoju gospodarstva in s tem povezane težnje po dobrem življenjskem standardu je pomembno, da delovanje sistema javnega naročanja temelji na integritetnem ravnanju javnega sektorja. Ne glede na to, da ima Slovenija vsa področja delovanja skrbno pravno regulirana in vseskozi teži k implementaciji EU standardov ter skladno s tem dopolnjuje predhodno zakonodajo, prihaja v praksi do težav pri zagotavljanju ustreznega in učinkovitega nadzora nad razpolaganjem javnih financ ter delovanju sistema javnega naročanja. Slednje potrjujejo primer nabave respiratorjev za čas vladanja pandemije COVID-19 leta 2020, neučinkovito delovanje informacijskega sistema največje slovenske zdravstvene ustanove UKC Ljubljana ter problematiko nespametnih gradenj bioplinarn po Sloveniji, še posebej delovanje bioplinarne ECOS v Lendavi. Pregled literature in opravljene študije primerov je pokazal, da je področje javnih naročil eno od ključnih žariščnih točk, ki je zaradi pomembnosti in vsebnosti visokih denarnih vrednosti zelo ranljivo in mamljivo za izvedbo koruptivnih dejanj, pri čemer je posebej ranljiva predrazpisna faza. Povezanost politike, korupcije in gospodarstva, tesne prijateljske vezi ter vplivi iz ozadja predstavljajo glavni razlog za izvedbo koruptivnih dejanj v postopkih javnega naročanja. Zaradi tega mnoga dejanja ne glede na povzročeno škodo ostanejo nekaznovana, skrita očem javnosti in po določenem času pozabljena, kot da se sploh niso zgodila, glavni akterji pa še naprej ostajajo na najvišjih državnih položajih.
Ključne besede: javna naročila, javna uprava, korupcija, zakonodaja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 62; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali področje prihodnosti privezane reje goveda, ki v Sloveniji velja za eno izmed pomembnejših oblik reje, saj je po ocenah kmetijsko svetovalne službe privezana reja prisotna na 65 do 70 % kmetijskih gospodarstev. Zato je treba vsem nadaljnjim korakom pri oblikovanju zakonodaje o zaščiti živali posvetiti posebno pozornost, saj lahko take spremembe močno vplivajo na opuščanje reje goveda. Anketa, ki je bila izvedena na področju občine Slovenska Bistrica, obravnava 58 kmetijskih gospodarstev različnih velikosti, ki skupno redijo 3082 glav goveje živine. Od tega 75,9 % uporablja sistem privezane reje, skupno število privezanega goveda pa je 788 glav oz. 25,6 % v raziskavo zajetega goveda. Posebej pomembno vprašanje pri omejevanju privezane reje se nanaša na rejo krav dojil, ki so na območju Slovenske Bistrice glede na pridobljene podatke v 76,2 % privezane, kar lahko z opuščanjem pomembno vpliva tudi na število govejih pitancev. Kmetje sicer prepoznavajo prednosti proste reje, a so ocenjeni stroški spremembe načina reje iz privezane v drugo obliko ocenjeni povprečno na 47.698 €, kar pa za posamezno kmetijo lahko predstavlja velik strošek.
Ključne besede: živinoreja, govedoreja, reja privezanih živali, zakonodaja, prihodnost.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskali vprašanje rabe socialnih zvrsti jezika pri dijakih dvojezične srednje šole z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. V teoretičnem delu sta predstavljeni evropska in slovenska jezikovna zakonodaja, nato jezikovni položaj narodnostnih skupnosti in še bolj specifično – madžarske narodnostne skupnosti. Sledi pregled šolske zakonodaje in predstavitev značilnosti šolskega modela v Prekmurju, zatem pa še opis jezikovnih značilnosti obravnavanega območja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o rabi slovenskih in madžarskih socialnih zvrsti jezika med dijaki od 1. do 4. letnika programov Gimnazije in Strojnega tehnika, ki obiskujejo dvojezično srednjo šolo z učnima jezikoma slovenščino in madžarščino. Ugotavljali smo, katere socialne zvrsti dijaki uporabljajo v različnih okoliščinah, tj. v šoli, doma, v pogovoru z vrstniki ipd., kako dobro obvladajo svoj krajevni govor in kakšen odnos imajo do njega. Na koncu smo primerjali, kakšne so razlike v rabi jezika leta 2010 in sedaj. Zaključili smo, da je izbira jezikovnih zvrsti res odvisna predvsem od okoliščin, v katerih poteka komunikacija.
Ključne besede: dvojezičnost, manjšinska zakonodaja, socialne zvrsti jezika, knjižni jezik, narečni govor
Objavljeno v DKUM: 12.04.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,61 MB)

Opis: Z napredovanjem medicinske stroke se je podaljšala življenjska doba ljudi in s seboj prinesla povečano število primerov hudo bolnih starejših oseb. Nihče ne ve, kaj točno nam bo prinesla starost, vendar se marsikdo vpraša, na kakšen način bo prišla smrt. Vsakdo si želi umreti spokojno in dostojanstveno brez nepotrebnega trpljenja in bolečin. Protibolečinska zdravila deloma pomagajo pri paliativni oskrbi, vendar zakaj bi človek na koncu svoje življenjske poti trpel in v agoniji čakal svoj konec? V Sloveniji vsi posamezniki nimajo enakega dostopa do paliativne oskrbe in marsikdo tudi ne pozna vseh njenih metod. Zakaj bolnik ne bi imel na izbiro možnosti, da svojo agonijo predčasno konča in si prihrani različno trpljenje tako v fizični in/ali psihični obliki? To so se začeli spraševati tudi različni posamezniki v Sloveniji, ki so se začeli med seboj povezovati in širiti vest o evtanaziji ter spodbujati razpravo o njej. S povezovanjem sta nastali dve društvi: društvo Zadnja pot in društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost. Slednje je 14. oktobra 2021 predstavilo predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Sama beseda evtanazija je grškega izvora in pomeni blago, dobro smrt. Gre za olajšanje trpljenja ali smrtnega boja umirajočega ali neozdravljivo bolnega na način, da pacient umre. V Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu sta uzakonjeni evtanazija in pomoč pri samomoru za posameznike, ki so neozdravljivo bolni in trpijo dolgotrajne bolečine, tako psihične kakor tudi fizične, ter jim nobeno medicinsko zdravilo ne zagotovi izboljšanja njihovega zdravstvenega stanja. Ko ti posamezniki ne vidijo več izhoda iz svoje vsakodnevne agonije, se obrnejo na pomoč k medicinski stroki v upanju na odrešitev. Evtanazija in pomoč pri samomoru sta v Sloveniji prepovedani. Pacient, ki je sposoben sam odločati o svojem nadaljnjem zdravljenju, ima le pravico, da po Zakonu o pacientovih pravicah zavrne zdravljenje, če to ne ogrozi zdravja in življenja drugih. Konec leta 2014 so se v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani pojavila namigovanja, da zdravnik evtanazira svoje paciente. Po namigovanjih je bil odrejen interni nadzor, ki je pokazal, da naj bi bili nekateri pacienti na nevrološkem oddelku evtanazirani. Na koncu je bil zdravnik Ivan Radan po dolgih štirih letih sojenja pravnomočno oproščen vseh štirih ubojev, neupravičenega snemanja pacientov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za bolniško odsotnost.
Ključne besede: evtanazija, zakonodaja, zdravstvena stroka, etična načela, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V diplomski nalogi je proučena problematika državnih pomoči na ravni Evropske unije. V ospredju proučevanja sta zakonodaja EU in slovenska zakonodaja, ki prepovedujeta državne pomoči. V primeru epidemije Covid-19 pa so nastale izredne razmere in so državne pomoči dovolili ob posebnih omejitvah. Z izvedbo ankete med najrazličnejšimi naključnimi slovenskimi podjetji sem ugotovila, da je 22% anketiranih podjetij prenehalo s poslovanjem v času epidemije Covid-19. Državne pomoči so bile nujno potrebne v času epidemije.
Ključne besede: epidemija Covid-19, državna pomoč, upravičenci, vračanje pomoči, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 222; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,50 MB)