1. Implementacija zahtev splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v igralništvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSuzana Kužnik, 2020, diplomsko delo Opis: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je varovanje osebnih podatkov nekaterim organizacijam obrnila v novo smer, v smer zavedanja, da mogoče ni vse tako samoumevno in varno. Področje igralništva mora slediti različni zakonodaji in ukrepom, da vzdržujejo nadzorovano okolje za preprečevanje socialnih problemov (odvisnosti) oziroma nezakonitih dejanj (pranje denarja, goljufije). Zaposleni v institucijah, ki opravljajo preizkušanje in kontrolo igralnih naprav, se morajo za marsikatero jurisdikcijo razkriti do potankosti, prav tako njihovi svojci, bivši svojci in celo prijatelji. Glede na nabor osebnih podatkov in posebnih vrst podatkov, ki jih institucija o zaposlenih in svojcih hrani, mora biti raven varstva osebnih podatkov na najvišji možni ravni. Zanimivo je, da vsa zakonodaja zahteva določeno stopnjo tajnosti podatkov v zvezi s preizkušanjem in rezultati preizkušanja, kljub zahtevi po obširnem naboru osebnih podatkov pa zahtev o varovanju le-teh ni nikjer. S prihodom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pa so se zahteve tudi na tem področju spremenile. Posamezniki imajo zaradi nove uredbe o varstvu osebnih podatkov več pravic glede obdelave, določene izmed njih imajo v primeru zahteve posledico izgube licence za poslovanje v tisti jurisdikciji. Pravice, ki jih uredba omogoča posameznikom, so za marsikatero organizacijo zahtevne za izpolnjevanje, tretje države, ki obdelujejo osebne podatke evropskih državljanov pa se pogosto ne zanimajo za to, saj je poslovanje z njimi večkrat privilegij podjetja kot dolžnost. Najzahtevnejša pravica je sigurno pravica do seznanitve s svojimi osebnimi podatki in podatkom, kdo dostopa do le-teh, glede na obseg osebnih podatkov, ki jih morajo zaposleni in ključni zaposleni razkriti.
Ključne besede: diplomske naloge, igralništvo, osebni podatki, varovanje, zakonitost, tajnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1003; Prenosov: 107
 Celotno besedilo (420,30 KB) |
2. Izvajanje programa Evropske centralne banke o dokončnih denarnih transakcijah (OMT) v luči prepovedi monetarnega financiranja držav članic evroobmočja : magistrsko deloAnamarija Krpina, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava Program dokončnih monetarnih transakcij, s katerim je ECB nameravala na sekundarnem trgu odkupovati državne obveznice držav članic v krizi, je imel namen odpraviti motnje mehanizma transmisije monetarne politike ECB, ki so posledica položaja državnih obveznic nekaterih držav članic, in ohraniti enotnost monetarne politike. V nalogi ugotavljam, da je ECB z nekonvencionalnim programom, sprejetim v času krize, želela umiriti stanje na trgih državnih obveznic in narediti konec krizi evroobmočja. Premije državnih obveznic so bile pred programom pretirano visoke in niso ustrezale dejanskim makroekonomskim položajem zadevnih držav. Te so občutno vplivale na stroške financiranja države članice, zaradi česar so nekatere razmišljale o odhodu iz evroobmočja. S samo napovedjo nakupov na sekundarnem trgu je ECB uspela preprečiti povečanje donosnosti obveznic nad nesprejemljive ravni, s čimer je prišlo do umiritve trgov državnih obveznic. V nalogi ugotavljam, da je program naletel na neodobravanje nemških politikov zaradi domnevne škodljivosti programa nacionalnim davkoplačevalcem, saj bi zaradi reševanja drugih držav članic z davkoplačevalskim denarjem ostalih držav, državljane izpostavila prevelikemu tveganju. Zaradi prepričanja o nezakonitosti tovrstnega ukrepa je nemško ustavno sodišče na Sodišče Evropske unije naslovilo prvo nemško vprašanje za predhodno odločanje v zgodovini. V njem si je želelo pridržati zadnjo besedo v odločitvi, zaradi česar je prišlo do napetosti v retoriki sodišč. Sodišče Evropske unije je v zadevi Gauweiler in drugi sprejelo pomembno odločitev, kjer je potrdilo zakonitost programa in njegovo skladnost s 123. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije ter način njegovega izvajanja. Odločitev Sodišča Evropske unije, kateremu nekateri pripisujejo politično odločitev, je uspešno ohranilo evroobmočje in ob tem tudi Evropsko unijo.
Ključne besede: evroobmočje, dolžniška kriza, obveznice, sekundarni trg, pristojnost ECB, monetarna politika, zakonitost OMT, Gauweiler, finančno reševanje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2019; Ogledov: 2436; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. ZAKONITOST STAVKEDimitrij Adi Šuc, 2013, diplomsko delo Opis: Tako kot v drugih državah smo bili tudi v samostojni Republiki Sloveniji priča številnim stavkam, v zvezi s katerimi se je večkrat sprožil spor o zakonitosti le teh.
V diplomski nalogi ugotovimo kako in s katerimi predpisi je urejena pravica do stavke v naši pravni ureditvi v primerjavi z mednarodno pravno ureditvijo, v kateri so nepogrešljiva stališča nadzornih teles nekaterih mednarodnih organizacij. Na podlagi pravne opredelitve stavke oziroma pravice do stavke je izpostavljeno vprašanje zakonite stavke v našem pravnem sistemu.
Vprašanje zakonitosti stavke je na prvem mestu obravnavano iz ureditve v Ustavi RS, izhodišče obravnavane problematike pa predstavlja predvsem Zakon o stavki ter drugi zakonski predpisi in kolektivne pogodbe. Ob upoštevanju navedenih predpisov in sodne prakse se razkrije cilj diplomske naloge, ki je bil ugotoviti katere predpostavke oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za zakonito stavko, način reševanja spora o zakonitosti stavke ter kakšne pravne posledice nastopijo v primeru nezakonite stavke. Pri tem pa so izpostavljene tudi omejitve, ki se v zvezi s pravico do stavke nanašajo na določen krog subjektov.
Na koncu je prikazana primerjava problematike z nemško pravno ureditvijo in praktičen primer spora o zakonitosti stavke v Sloveniji.
Kljub ugotovitvi, da Zakon o stavki ne daje enovite pravne podlage za rešitev vseh vprašanj v zvezi s stavko, pa se izkaže, da je dovolj jasen ter ne predstavlja ovire in ne postavlja pretežkih zahtev za izvedbo zakonite stavke. Prav tako pa je vsaj v večini tudi v skladu z mednarodnimi pravnimi normami oziroma stališči.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, omejitve pravice do stavke, zakonitost stavke, pogoji za zakonito stavko, pravne posledice nezakonite stavke, spor o zakonitosti stavke
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 3760; Prenosov: 413
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA OBČINENina Dvoršek, 2016, diplomsko delo Opis: V delovno področje občin spadajo lokalne zadeve, ki zadevajo samo prebivalce občine in jih občina lahko ureja samostojno, državni organi pa izvajajo nadzor nad zakonitostjo dela občine. Država lahko z zakonom na občine prenese tudi opravljanje posameznih nalog državne pristojnosti, pod pogojem, da za to zagotovi potrebna sredstva. V zadevah iz prenesene pristojnosti opravljajo državni organi nadzor tudi nad primernostjo in strokovnostjo dela občin. Občinski organi so dolžni izvrševati te naloge neposredno na podlagi zakona, kar pomeni, da v zvezi s temi nalogami nimajo pravice sprejemati splošnih aktov. Zakonitost obvezuje vsakogar, ki sprejema pravne akte in izvršuje materialna dejanja, da pri tem izhaja iz zakona. To pomeni, da morajo biti v skladu z zakonom tako podzakonski in drugi splošni akti, kot tudi posamični akti in materialna dejanja. Zakonitost se pojavlja v dveh oblikah, v materialni in formalni. Materialno nezakonitost predstavlja neskladje vsebine podzakonskega predpisa ali drugega splošnega akta z zakonom. Pri formalni nezakonitosti pa taki pravni akt ni bil sprejet po postopku, predpisanem v zakonu, oziroma, ga ni sprejel organ, katerega pristojnost določa zakon. Delo občin kot predmet nadzora je treba razlagati široko. Sem štejemo organe, osebe in njihove odločitve. Dejavnost lokalne samouprave obsega izdajanje pravnih aktov, opravljanje materialnih dejanj ter sklepanje aktov poslovanja. Splošni pravni akti občine so statut, poslovnik, odlok, proračun, odredba, navodilo in pravilnik. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh tako iz lastne pristojnosti kot tudi iz prenesene državne pristojnosti. Stvarno pristojna za odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine sta občinska uprava (na prvi stopnji) in župan (na drugi stopnji). V upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odločata občinska uprava (na prvi stopnji) in stvarno pristojno ministrstvo (na drugi stopnji) . Za odločanje v upravnih zadevah občine je pristojen tudi občinski svet, ko tako določa zakon ali statut občine. Poleg tega lahko občina z odlokom občinskega sveta podeli javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine, kar pomeni, da so za odločanje o upravnih zadevah v občini pristojni tudi nosilci javnih pooblastil.
Delo občin je predmet različnih oblik nadzora, od katerih ima vsaka svoj namen in cilje. V skladu s tem ločimo pravni, politični in finančni nadzor. Na državni ravni so organi, ki so pristojni za nadzor nad zakonitostjo dela občine Državni zbor, vlada, ministrstva, upravne enote, Upravno sodišče, Ustavno sodišče, državni tožilec, varuh človekovih pravic in Računsko sodišče, na lokalni ravni pa nadzorni odbor, župan in občinski svet. Mnenja stroke glede ustreznosti veljavne ureditve nadzora nad zakonitostjo dela občin so deljena. Po eni strani lahko glede na obseg določb, ki ne nanašajo na omenjeno področje ter vpetost številnih organov, tako državnih kot lokalnih, ugotovimo, da je ureditev ustrezna. Po drugi strani pa je znano, da se mnoge od teh določb v praksi ne izvajajo in so tako le mrtva črka na papirju. Prav tako dejansko prihaja do številnih nezakonitih ravnanj pri delu občine.
Ključne besede: občina, nadzor, zakonitost, pravna sredstva, nadzorni organ
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2622; Prenosov: 305
Celotno besedilo (660,40 KB) |
5. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST DELAVCANataša Brank, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Disciplinski ukrepi morajo biti izvedeni v skladu z zakonom in po postopku, ki ga le ta predvideva. Poleg zakonitosti postopka pa morajo v podjetjih obstajati tudi lastni pravilniki, ki to področje interno urejajo. Vodenje pravilnih postopkov in izrekanje ukrepov podjetja zna biti zahtevno, vendar nujno, da se delodajalci izognejo kršitvam zakona in morebitnim odškodninskim tožbam. Discipliniranje delavcev, ki dela ne opravljajo dobro, pa je nujno za doseganje dobrih poslovnih rezultatov podjetja. Seveda pa se te ukrepi ne smejo zlorabljati za izkoriščanje delavcev in poseganja v delavske pravice. Zato so v ta namen predpisana pravila in ustrezne zakonske ureditve, da delodajalcu omeji preveč subjektivno in samovoljno uporabo disciplinske oblasti.
Delodajalci pa se pogosto znajdejo v položajih, ko od svojih zaposlenih zahtevajo upoštevanje določenih navodil in pravil, dolžnost zaposlenih pa je le ta upoštevati dokler so zakonita in v skladu z pogodbo o delovnem razmerju. Vendar se kjub temu dostikrat zgodi, da delavec ne upošteva njegovih navodil in je tako delodajalec prisiljen uporabiti določene zakonske ukrepe.
Ključne besede: disciplinska odgovornost, disciplinske sankcije, redna in izredna odpoved o zaposlitvi, kršitve delovnega razmerja, delovno pravo, zakonitost odpovedi delovnega razmerja
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1387; Prenosov: 179
Celotno besedilo (212,75 KB) |
6. Ocenjevanje zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnih sredstev v policiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeGregor Škerlak, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstavili in opredelili naloge policije, se osredotočili na izvajanje policijskih pooblastil, s poudarkom na uporabi prisilnih sredstev. Vključili smo načela in stališča, ki jih zajemajo konvencije, zakonski in podzakonski predpisi, standardi, kodeksi, priporočila, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. Analizirali smo tudi določene statistične podatke o uporabi prisilnih sredstev v obdobju 2009 – 2013.
Policija pri svojem delu uporablja policijska pooblastila, ki so z zakonom določeni ukrepi, s katerimi se zagotavlja in vzpostavlja red. Med temi pooblastili so tudi prisilna sredstva, katerih oceno zakonitosti in strokovnosti smo predstavili.
V diplomskem delu smo predstavili tudi etiko v policiji, naloge policije, policijska pooblastila, nadzor nad delovanjem policije. Prav posebej smo se posvetili prisilnim sredstvom, njihovi uporabi in oceni strokovnosti in zakonitosti uporabe le teh. Naloga opisuje tudi, kdo in kako lahko nadzoruje uporabo prisilnih sredstev. Na koncu smo opravili primerjavo uporabe prisilnih sredstev z zadnjih petih letih, na podlagi poročil policije.
Na koncu pisanja naloge smo ugotovili, da je uporaba prisilnih sredstev glede na število uporabe, v večini zakonita in strokovna, glede preverjanja ocenjevanja zakonitosti in strokovnosti pa bi lahko zakonodajalec malo bolj podrobno opredelil nadzor, glede same presoje in učinkovitosti ocenjevanja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, prisilna sredstva, zakonitost, strokovnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.06.2016; Ogledov: 2448; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJIAnja Majcenič, 2014, diplomsko delo Opis: Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev. Od vseh oblik industrijskih akcij je v našem pravu opredeljena samo stavka, ki jo Zakon o stavki v 1. odstavku 1.člena opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z njo organizirano, kolektivno in zavestno izrazijo svoje nezadovoljstvo. Za ta pravni institut je značilna organizirana ustavitev dela, ki jo vodi predstavniška organizacija delavcev imenovana sindikat oziroma izjemoma drugi subjekti. Dovoljeno jo je izvesti po postopku, ki je določen v posameznih pravnih ureditvah in kot zadnje sredstvo. Pred samo izvedbo stavke je večinoma potrebno izvesti pomiritveni postopek. Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 77. člena dopušča, da se pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. Pravica do izvrševanja stavke delavcev v državnih organih in delavcev v javnih službah je omejena z Zakonom o stavki in posebnimi zakoni, saj delavci s svojim ravnanjem ne škodijo samo sebi in delodajalcu, temveč tudi drugim.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitve pravice do stavke
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 2037; Prenosov: 422
Celotno besedilo (859,29 KB) |
8. STAVKA V JAVNEM SEKTORJUSabina Krancelbinder Krapež, 2013, diplomsko delo Opis: Stavka je organizirana ustavitev dela kot poostrena oblika kolektivnega boja delavcev za njihove pravice ali cilje, ko pogajanja niso več uspešna. V našem pravu imamo od vseh oblik industrijskih akcij opredeljeno le stavko, ki je po določbi prvega odstavka 1. čl. ZStk »organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«. Organizacija, vodenje ali udeležba v stavki, ob upoštevanju vseh zakonskih zahtev, za delavce ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek in tudi ne sme biti razlog za prenehanje delovnega razmerja. Države in delodajalci sprva niso priznavali delavcem pravice do stavke, nato pa je do priznavanja pravice s časoma prišlo, vendar je vse do danes pravica do stavke zaradi splošnih interesov v primeru nekaterih poklicev omejena (državni uslužbenci, rudarji, železničarji,…). Omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih kot tudi omejitve pravice do stavke delavcev v javnih službah so urejene v ZStk in tudi drugih zakonih. Delavci v državnih organih lahko po zakonu uresničujejo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije državnih organov in organizacij. Zaradi tega je potrebno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom določiti dela in naloge, ki se morejo kot bistvene za uresničevanje funkcij teh organov in organizacij opravljati tudi med stavko. Velja sedemdnevni rok za napoved stavke. Pogoji, pod katerimi se lahko uresničuje pravica do stavke v vojski in policiji, zakon napotuje na ureditev v drugih zakonih (ZPol, ZObr-UPB-1, itd.). Delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, to so tisti, ki opravljajo javne službe, kot so na primer dejavnosti v železniškem prometu, pošti, javnem prevozu, ladijskem prevozu, komunali, zdravstvu, šolstvu imajo določene omejitve v zvezi z izvrševanjem pravice do stavke. V javnih službah je potrebno stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom.
Ključne besede: Stavka, pravica do stavke, zakonitost stavke, omejenost stavke, pogoji za »zakonito stavko«, državni organi, javne službe, javni sektor.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2013; Ogledov: 4102; Prenosov: 475
Celotno besedilo (800,77 KB) |
9. PRAVICA DO STAVKE: PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEMGregor Goldinskij, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala.
Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo.
Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Ključne besede: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2013; Ogledov: 4566; Prenosov: 536
Celotno besedilo (993,75 KB) |
10. Nestrpnost in politika : magistrsko deloSara Poteko, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se odločili podrobneje obravnavati temo nestrpnosti in politike. Menimo, da se politiki pri svojem delu vedno bolj osredotočajo na svoje interese kot pa na interese in pravice drugih, zato nam je pomembno osvetliti ta problem. Vprašali se bomo, ali se s strani politikov tudi dogajajo določene kršitve, ki posledično vplivajo na človekove pravice, ki so temelj vsake demokratične ureditve.
V omenjeni magistrski nalogi smo v začetku opredelili nekatere temeljne pojme, ki bodo pomembni pri pisanju tega dela. Nato smo v nadaljevanju predstavili nekatere temeljne stvari, ki so podlaga za nestrpnost in diskriminacijo.
V osrednjem delu smo prikazali politiko in načine njenega delovanja oziroma razmišljanja. Prikazali bomo tudi, na kakšne načine poskuša vplivati na mišljenje drugih ljudi. Za nas bo pomembno izpostaviti določena zakonodajna pravila, ki naj bi omejevala politiko in ji onemogočala nepravilne odločitve.
Proti koncu smo se navezali tudi na nekatere druge evropske države, da bi ugotovili, katere mehanizme in kakšno zakonodajo imajo le–te ter kako se te države soočajo z podobnimi težavami.
Na koncu smo predstavili našo raziskovalno metodo (anketni vprašalnik) in rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo te metode dela. V statističnem delu magistrske naloge smo poskušali predstaviti oziroma ugotoviti mnenja izpraševancev o nestrpnosti in politiki ter njenemu delovanju. Želeli smo tudi ugotoviti, ali izpraševanci menijo, da v Sloveniji nestrpnost predstavlja velik problem in ali dojemajo delovanje politike kot nestrpno.
Namen naše magistrske naloge je bil predvsem osvetliti problem nestrpnosti v politiki v naši družbi.
Ključne besede: nestrpnost, diskriminacija, politika, zakonitost, legitimnost, demokracija, človekove pravice, raziskave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.08.2013; Ogledov: 1738; Prenosov: 370
Celotno besedilo (460,06 KB) |
