1. PRISTOJNOST IN POSTOPEK ZA ODLOČANJE O DRUŽINSKIH ZADEVAH NA HRVAŠKEMKsenija Geč, 2016, diplomsko delo Opis: Redko katero področja prava je tako osebno in toliko napolnjeno s čustvi, kot so to zadeve v zvezi z družino. Družinsko pravo obsega širok spekter predpisov, s katerimi država posega v posameznikovo zasebnost, v njegova družinska in druga razmerja. Družinsko pravo ureja družinska razmerja, sem pa spada položaj otrok, položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, zunajzakonskih otrok ter tudi dolžnost vzgoje in skrbi za otroka. Spori iz družinskih razmerij so praviloma za vse zelo travmatični in psihično obremenjujoči, zato, če je le možno, si je potrebno prizadevati spore rešiti sporazumno. Kadar pa se družinski spori ne dajo rešiti sporazumno, je potrebno, da se rešijo pred pristojnimi organi, pod točno določenimi postopki, ki so predpisani in urejeni za reševanje teh vrst sporov. Vsaka država, kakor tudi Hrvaška, pa ima svoje predpise in zakone, ki urejajo družinska razmerja in postopke, po katerih se spori iz teh razmerij rešujejo.
Ključne besede: družinska razmerja, otrok, zakonec, pristojni organi, postopek, vzgoja otroka, družinski spori
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1134; Prenosov: 119
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. Preživljanje zakonca po razvezi zakonske zvezeNadja Strašek, 2015, diplomsko delo Opis: Preživninska obveznost med razvezanima zakoncema je ena izmed najpomembnejših pravic in dolžnosti, ki nastane kot posledica razveze zakonske zveze. Razmerja med nekdanjima zakoncema ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je temeljni zakon na družinskopravnem področju.
Najpogosteje se vprašanje preživljanja nepreskrbljenega zakonca ureja v postopku razveze zakonske zveze. Nekdanji zakonec, ki nima dovolj sredstev za življenje, ter brez svoje krivde ni zaposlen, pa lahko zahteva določitev preživnine tudi s posebno tožbo v enem letu, od kar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana ali je dejansko prenehala. Zakonca lahko prav tako skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ob določitvi preživnine igra pomembno vlogo tudi višina preživnine, ki je odvisna od potreb upravičenca in zmožnosti zavezanca. Določi se lahko za nedoločen ali določen čas, ki je potreben, da se zakonec vživi v nov položaj in si uredi razmere potrebne za življenje. Pravica do preživnine je strogo osebna pravica zakonca, zato ugasne s smrtjo zavezanca ali upravičenca. Če nekdanji zakonec pridobi premoženje oziroma svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali sklene novo zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, preživninska pravica preneha.
Zaradi gospodarske krize se je opazno razmahnil pojav neplačevanja preživnin. Preživninski upravičenec ima možnost, da izvrševanje preživninske obveznosti izsili z izvršilnim postopkom. Kadar preživninski zavezanec ne spoštuje izvršilnega naslova ter pride do kršitev pravic in obveznosti, se to smatra kot kaznivo dejanje neplačevanja preživnine.
Področje preživnin v Evropski uniji ureja Uredba Sveta št. 4/2009, imenovana tudi »preživninska uredba«, katere cilj je zagotoviti učinkovito in hitro izterjavo preživnin v vseh članicah Evropske unije.
Ključne besede: nepreskrbljen zakonec, preživnina, razveza zakonske zveze, preživninska uredba
Objavljeno v DKUM: 21.04.2016; Ogledov: 10742; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,57 MB) |
3. PREŽIVNINA IN NJENO UVELJAVLJANJE PO UREDBI O PREŽIVNINAHUrška Orešnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je namenjeno ugotavljanju možnosti, ki se upravičencem ponujajo ob neplačilu preživnine, kot zneska, ki predstavlja vse tisto, kar je nekdo pravno dolžan nameniti za potrebno preživljanje bodisi otrok, staršev, zakonca, idr.
Preživljanje ali alimentacija je ustanova družinskega prava, ki temelji na enem od osnovnih načel družinskega prava, na načelu vzajemne pomoči med člani družine oz. na načelu družinske solidarnosti. Zato se problem neplačila preživnin največkrat pojavi v družinah, kjer so vezi razrahljane in ni trdnih, družinskih vrednot.
Pravila, ki določajo preživnine in same pravice, ki izhajajo iz njih so razpršena v številnih pravnih aktih. Posledično je uspešnost hitre izterjave preživnine odvisna od poznavanja prava na tem področju saj se razsežnost bistveno poveča, ko se vključi še mednarodni element (npr. zavezanec se preseli ali živi v drugi državi).
Upravičenci do preživnine imajo na razpolago več postopkov s katerimi lahko zahtevajo njeno plačilo in ti postopki se med sabo ne izključujejo. Najprej je potreben sodno potrjen dogovor o preživnini ali sodno določena preživnina oz. drug izvršljiv naslov, na podlagi katerega se lahko vloži predlog za izvršbo in/ali kazenska ovadba ter zahtevek za uveljavitev nadomestila preživnine.
Najlažjo in najlepšo rešitev za vse vpletene predstavlja dogovor oz. sporazum o preživnini. Zato bi na stopnji svetovanja bilo treba razširiti možnosti in vključiti poleg Centrov za socialno delo, še zakonske in družinske terapevte ter pravne svetovalce.
Ključne besede: preživnina, preživljanje, družina, otroci, starši, zakonec, zunajzakonska skupnost, registrirana skupnost istospolnih partnerjev, neplačilo preživnine, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, kazenski postopek, kaznivo dejanje, nadomestilo preživnine, mednarodni element, mednarodno uveljavljanje preživnine, priznanje sodnih odločb
Objavljeno v DKUM: 08.09.2010; Ogledov: 3420; Prenosov: 614
Celotno besedilo (377,80 KB) |
