| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MOŽNOSTI UPORABE PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPOV PRI ODKRIVANJU GOSPODARSKE KRIMINALITETE
Nedžad Žunić, 2010, diplomsko delo

Opis: Med različnimi družbenimi deviacijami je kriminaliteta najbolj nevaren odklonski pojav. Kriminalistika kot ena od znanosti, ki kriminaliteto preučuje, jo definira kot vsa kazniva dejanja storjena v določenem časovnem obdobju na določenem območju. Za potrebe omejevanja kriminalitete se vodi statistika odkritih kaznivih dejanj. Za interpretacijo statističnih podatkov uporabljamo pojme odkrita in prikrita kriminaliteta ter raziskana in neraziskana kriminaliteta. Prikrita kriminaliteta se imenuje tudi temno polje kriminalitete, neraziskani del odkrite pa sivo polje kriminalitete. Po kazenskopravni teoriji so kazniva dejanja v slovenskem pravnem sistemu najbolj nevarna oblika kaznivih ravnanj, drugi dve, glede družbene nevarnosti lažji obliki, pa so prekrški in disciplinski prestopki. Nekoč smo poznali še gospodarske prestopke, ki so bili pomembni zlasti za zatiranje gospodarske kriminalitete. Danes poznamo splošno uveljavljeno temeljno delitev kriminalitete na splošno, organizirano in gospodarsko. Med vsemi tremi je gospodarska najbolj podvržena spreminjanju pojavnih oblik v odvisnosti od družbenega in gospodarskega sistema v katerem se pojavlja. Njene pojavne oblike so odvisne tudi od veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko poslovanje. Njena značilnost je ne glede na okolje, v katerem se pojavlja, precejšnje t.i. temno polje, saj posledice tovrstnih kaznivih dejanj niso neposredno vidne, še zlasti pri kaznivih dejanjih, pri katerih ni oškodovanec fizična ali pravna oseba, temveč država. Zaradi njene specifičnosti je gospodarsko kriminaliteto težko odkriti, preiskovati in sankcionirati. Za odkrivanje in preiskovanje kriminalitete ima slovenska policija na razpolago zakonsko določena pooblastila, katera lahko delimo na splošna in posebna. Posebno skupino pooblastil, ki so načeloma tudi bistveno bolj učinkovita, imenujemo tudi prikriti preiskovalni ukrepi. Z njimi policija tudi občutno bolj grobo posega v temeljne ustavne pravice in svoboščine posameznikov proti katerim se uporabljajo, v primerjavi s t.i. splošnimi pooblastili. Zaradi njihove invazivnosti, jih v skladu z načelom sorazmernosti, ni dovoljeno uporabljati zoper vsa kazniva dejanja, temveč samo zoper taksativno določena težja kazniva dejanja. V preteklosti so se prikriti preiskovalni ukrepi zelo redko uporabljali za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Zaradi tega je nastal vtis, da med kaznivimi dejanji, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto, ni t.i. kataloških kaznivih dejanj, zoper katera zakon o kazenskem postopku dopušča uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. S ciljem preveriti upravičenost takšne ocene sta v diplomski nalogi predstavljena gospodarska kriminaliteta in prikriti preiskovalni ukrepi ter v zadnjem delu analizirane možnosti uporabe posameznega prikritega preiskovalnega ukrepa za preiskovanje kaznivih dejanj, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto.
Ključne besede: kriminaliteta, kaznivo dejanje, gospodarska kriminaliteta, kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, prikriti preiskovalni ukrepi, zakon o kazenskem postopku
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 2451; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (512,92 KB)

3.
4.
ELEKTRONSKI DOKAZI V KRIMINALISTIČNI PREISKAVI
Gregor Majcen, 2011, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu naloge sem opredelil, kaj je elektronski dokaz in kako ga poimenujejo različni pravni akti. Smernice in načela, ki jih je treba spoštovati pri obravnavanju elektronskih dokazov, opredeljujejo različne mednarodne organizacije in raziskave. Postopke ureja Zakon o kazenskem postopku (ZKP), ki je bil v ta namen spremenjen z novelo ZKP-J. Povod za spremembe so bili, poleg nujnosti ureditve tega področja, predvsem sodba Ustavnega sodišča RS in Konvencija o kibernetski kriminaliteti. Ker preiskava elektronskih naprav in dokazov zahteva specifična znanja, se je temu prilagodila tudi organizacija slovenske Policije in ustanovila Center za računalniško preiskovanje ter štiri regijske oddelke. V jedru naloge sem razčlenil 219.a in 223.a člen ZKP. Določbe, ki so v posameznih odstavkih teh členov, sem uredil vsebinsko glede na zaseg, zavarovanje in preiskavo elektronskih naprav in podatkov, torej glede na procesno dejanje, ki ga urejajo. Opisal sem tudi nekaj povsem tehničnih problemov. Ločimo zaseg elektronske naprave in forenzični zaseg, v katerem se zavaruje in shrani podatke iz elektronske naprave. Zavarovanje podatkov je tehnični postopek, ki mora zagotoviti možnost naknadnega preverjanja istovetnosti in integritete, kar se zagotovi predvsem z izračunom kontrolne vrednosti. Za vsak vpogled/poseg v vsebino zaseženih podatkov je potrebna odredba sodišča. Preiskava se osredotoča na podatke in ne na elektronsko napravo. Posebno težavo predstavlja razkritje šifrirnega gesla, kar so države različno uredile. V Sloveniji se upošteva privilegij zoper samoobtožbo, zato je izročitev ključa in gesla izpoved zoper samega sebe. Nalogo sem sklenil z ugotovitvami, da je tovrstno področje preiskovanja zelo dinamično, ker se tehnologija nenehno razvija in spreminja, storilci pa pogosto uporabljajo protiforenzične metode, ki so enostavne za uporabo in zelo učinkovite. Omenil sem tudi, da je v Sloveniji dokazni sistem v kazenskem postopku naravnan tako, da sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga zaradi finančnih razlogov. Pričakujem, da bo v prihodnje ekonomska upravičenost preiskav, ko pričakovana korist ne bo presegala stroškov preiskave, pod drobnogledom. Iz navedenih razlogov se bo pravna ureditev tega področja prav gotovo še spreminjala.
Ključne besede: Zakon o kazenskem postopku, ZKP-J, digitalni dokaz, elektronski dokaz, digitalna forenzika, kazensko procesno pravo, preiskava elektronskih naprav, forenzični zaseg, informacijska tehnologija
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 3557; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (351,36 KB)

5.
VLOGA POLICIJE V PREDKAZENSKEM POSTOPKU
Teja Pignar, 2012, diplomsko delo

Opis: Pred začetkom sodnega kazenskega postopka, v predkazenskem postopku, policija odkriva in zbira podatke ter pomembne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V ta namen ji daje Zakon o kazenskem postopku vrsto posebnih pravic in dolžnosti, policijska pooblastila. Večino teh policija izvede samoiniciativno, nekatere pa lahko opravi le na podlagi odredbe državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika.    Glavni cilj policistov v predkazenskem postopku je zbrati dovolj kvalitetnih podatkov in dokazov, na podlagi katerih je mogoče s precejšnjo verjetnostjo sklepati, da je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje in da ga je storila določena oseba. To stopnjo verjetnosti namreč Zakon o kazenskem postopku zahteva za začetek sodnega kazenskega postopka.  
Ključne besede: predkazenski postopek, policija,  Zakon o kazenskem postopku,  policijska pooblastila 
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1898; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (948,16 KB)

6.
VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO V KAZENSKEM POSTOPKU PROTI MLADOLETNIKU
Saša Prah, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o mladoletniškem prestopništvu, kazenskem postopku proti mladoletnikom, predvsem pa o vlogi organa socialnega varstva v tem postopku, katerega osnovna naloga je v skladu z Zakonom o kazenskem postopku pomagati sodišču, da se kazenski postopek proti mladoletnikom konča s pravilno odločbo. Vloga in pomen organa socialnega varstva (Centra za socialno delo) sta v postopku proti mladoletnikom izredno velika, saj kazenska zakonodaja na področju mladoletniškega prestopništva omejuje uporabo kazenskopravnih ukrepov, ki se uporabijo zaradi potreb po vzgoji in prevzgoji mladoletnika, na najnujnejšo mero. V skladu z veljavno zakonodajo ima organ socialnega varstva veliko pooblastil. V postopku proti mladoletnikom ima organ socialnega varstva pravico seznaniti se s potekom postopka, dajati predloge med postopkom ter opozarjati na dejstva in dokaze,pomembne za pravilno odločitev. Socialno delo pa je pogosto razpeto med prisilo in pomočjo, v okviru katerega se združujejo različne poklicne vloge v eni osebi, pri čemer se pojavlja predvsem vprašanje primernosti združevanja teh vlog, na katerega se veže tudi vprašanje poklicne skrivnosti, kar vse bom skušala raziskati in predstaviti v diplomski nalogi.
Ključne besede: mladoletniško prestopništvo, kazenski postopek, Zakon o kazenskem postopku, organ socialnega varstva, poklicna skrivnost
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1421; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (296,04 KB)

7.
SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE SLOVENSKEGA IN SRBSKEGA KAZENSKEGA POSTOPKA V TEORIJI IN PRAKSI
Aleksandar Kokerić, 2014, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je za kontinentalne pravne sisteme relativno mlad, neznan institut ter posledično ne tako uveljavljen v praksi kazenskega prava in kazenskega procesa. Zaradi tega ga je treba dobro in podrobno analizirati. Kot predstavnici evro kontinentalnih pravnih sistemov ga je Republika Srbija v svoj kazensko pravni sistem implementirala leta 2006, ampak je začel veljati šele leta 2009; medtem ko ga je Republika Slovenija uvedla leta 2011, veljavnost pa je začela v začetku leta 2012. V diplomskem delu bodo predstavljene pozitivne in negativne lastnosti instituta ugotovljene iz sodne prakse držav, odkoder institut izvira, ter držav, ki so institut transplantirale v svoje kazensko pravne sisteme. Podana bo kritika in ugotovljene neskladnosti s temeljnimi načeli kontinentalnega kazenskega procesa in temeljnimi ustavnimi pravicami. Prav tako bodo predstavljene zakonske ureditve sporazuma o priznanju krivde v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji. Prikazana bodo mnenja iz prakse o institutu sporazuma o priznanju krivde ter koristne pozitivne lastnosti, ki se kažejo v hitrem in učinkovitem kazenskem procesu, hkrati pa razkrijejo temeljna vprašanja ustavnosti.
Ključne besede: sporazum o priznanju krivde, kazenski postopek, pravna načela, kontinentalni pravni sistem, Republika Slovenija, Republika Srbija, Zakon o kazenskem postopku, ustavne pravice 
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 795; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

8.
SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE
Sara Vanovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja institut - sporazum o priznanju krivde, ki je bil v slovenski pravni red uveden v okviru novele K, Zakona o kazenskem postopku - ZKP-K, ki se je začela uporabljati 15. maja 2012. Na začetku nas v nalogo vpelje zgodovinski pregled tega instituta, kjer je predstavljeno kako in kdaj se je ta institut pojavil v zgodovini. V nadaljevanju pa naloga predstavi sodobno ureditev sporazuma o priznanju krivde, najprej v tujini – v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Bosni in Hercegovini, v nadaljevanju pa se z analizo literature in mnogimi članki iz revije Pravna praksa in Zbornikoma iz 3. in 4. Konference kazenskega prava in kriminologije, osredotoči na predstavitev instituta v slovenskem pravu. Diplomska naloga pa se dotakne tudi slovenske pravne prakse s tega področja in za konec predstavi primer, v katerem je bil uporabljen institut sporazuma o priznanju krivde.
Ključne besede: Sporazum o priznanju krivde, kazensko pravo, zgodovina, tujina, Zakon o kazenskem postopku z novelo K, pravna praksa.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 1126; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (582,90 KB)

9.
RETROSPEKTIVA NOVEL ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU
Katja Zakšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev novel Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), ki so temeljito spremenile naš mešani model kazenskega postopka. V prvem delu bom predstavila ZKP, ki je stopil v veljavo 1.1.1995 in je veljal le kot prehodna rešitev. ZKP je bil od samega nastanka do danes že dvanajstkrat spremenjen in dopolnjen, zato se bom v drugem delu diplomskega dela osredotočila na vsako posamezno novelo zakona, ki je vsaka zase prinesla vrsto novosti na področje kazenskega procesnega prava. Zaradi obsežnosti novel bom poudarila zgolj bistvene spremembe in dopolnitve ZKP. V okviru predstavitve posameznih novel zakona bom navedla tudi razloge, ki so privedli do parcialnih sprememb, predvsem odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče RS), katerih posledica je bila uskladitev ZKP z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). V zadnjem delu bom predstavila tudi nekatere sporne rešitve zadnje novele Zakona o kazenskem postopku Republike Hrvaške (v nadaljevanju: ZKP RH), sprejete 29.11.2013, ki kaže na občutljivost urejanja procesnopravne materije. V samem zaključku bom prikazala vpliv številnih sprememb in novosti, uvedenimi z novelami zakona, na podobo našega kazenskega postopka.
Ključne besede: Zakon o kazenskem postopku, novele Zakona o kazenskem postopku, model kazenskega postopka, odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Zakon o kazenskem postopku Republike Hrvaške.
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 921; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

10.
VLOGA DRŽAVNEGA TOŽILCA IN POLICIJE V PREDKAZENSKEM POSTOPKU
Petra Žel, 2014, diplomsko delo

Opis: Predkazenski postopek je tisti postopek, ki ima velik vpliv kasneje na kazenski postopek, zato dejanja opravljena v tem postopku odločilno vplivajo na njegov potek in organizacijo. V diplomski nalogi bom zato predstavila kdo so ključni procesni subjekti, ki najbolj zaznamujejo delo v predkazenskem postopku ter kakšno je sodelovanje med njimi. Eden izmed najpomembnejših organov je delovanje kriminalistične policije. Policija je največkrat prva, ki pride v stik z določenim kaznivim dejanjem, zato je pomembna njena aktivnost in angažiranost pri odkrivanju le tega. Njene naloge in cilji so vsekakor usmerjeni k zbiranju takšnih podatkov in obvestil, s katerimi bi policija zbrala dovolj takšnih dokazov, ki dosegajo tako stopnjo verjetnosti, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, da lahko državni tožilec na podlagi pridobljenih podatkov policije in svojih ugotovitev sproži kazenski pregon. Pri opravljanju svojih nalog, pa se tako kot policija in državni tožilci srečujejo z vrsto pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku, zato se v praksi pojavlja veliko dilem in vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma.
Ključne besede: predkazenski postopek, policija, državni tožilec, Zakon o kazenskem postopku
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1393; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (290,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici