| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA IN JAVNEGA USLUŽBENCA
Sabina Kompolšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava odškodninsko odgovornost v delovnem razmerju po pravu Republike Slovenije. Opisane so temeljne značilnosti instituta odškodninske odgovornosti, ki je urejen v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o javnih uslužbencih in Obligacijskem zakoniku, ter njihova primerjava. Zakon o delovnih razmerjih je temeljni zakon, ki ureja individualna delovna razmerja, vključno z odškodninsko odgovornostjo. Zakon o javnih uslužbencih je posebno uredil odškodninsko odgovornost za javne uslužbence zaposlene v državnih organih in upravah samoupravnih interesnih skupnosti, vendar velja v celoti le za neposredne proračunske uporabnike, za ostale javne uslužbence pa veljajo določila omenjenega zakona le do 21. člena, v katerih ni določena odškodninska odgovornost. Zakona o delovnih razmerjih se v razmerju do Zakon o javnih uslužbencih uporablja subsidiarno in sicer za tista vprašanja, ki jih slednji ali pa drug poseben zakon za javne uslužbence ne urejata drugače. Primerjava navedenih zakonov pokaže, da je institut odškodninske odgovornosti zelo podobno urejen v obeh zakonih in da ne bi bilo treba posebej določati odškodninske odgovornosti v Zakonu o javnih uslužbencih. Določeni so enaki pogoji odškodninske odgovornosti in pavšalna odškodnina. Določenih razmerij odškodninske odgovornosti, kot so odgovornost večjega števila javnih uslužbencev in omejene odškodninske odgovornosti, Zakon o javnih uslužbencih ne ureja.
Ključne besede: delovno razmerje, delavec, javni uslužbenec, zakon o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih, obligacijski zakonik, odškodninska odgovornost, pavšalna odškodnina
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 4733; Prenosov: 1035
.pdf Celotno besedilo (347,18 KB)

2.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA
Igor Stražišnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je v javnem sektorju delovno pravna zakonodaja urejena s posebnimi predpisi in se tako ločuje od delovno pravne zakonodaje v zasebne sektorju. Ta ločitev pa vendarle ni popolna, saj je krovni zakon v javnem sektorju (ZJU) v odnosu do krovnega zakona v zasebnem sektorju (ZDR) specialen zakon in za odnos med njima velja pravilo lex specialis derogat legi generali. ZJU javni sektor deli na neposredne proračunske uporabnike, za katere velja celoten zakon, in na posredne proračunske uporabnik,e za katere veljajo samo določbe do 22. člena. Glede na to, da se delovno pravna zakonodaja v obeh sektorjih razlikuje, je posledica tega različen položaj javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju. Na drugačen položaj javnega uslužbenca vplivajo predvsem določbe ZJU o obsegu pravic javnih uslužbencev, o zaposlovanju javnih uslužbencev, organizacijske določbe v javnem sektorju in ureditev plačnega sistema v javnem sektorju. ZJU določa poseben postopek zaposlovanja javnih uslužbencev, ki poteka preko instituta javnega razpisa. Pomemben institut, ki vpliva na položaj javnega uslužbenca pa je tudi mobilnost javnih uslužbencev znotraj organov ali med organi v javnem sektorju. Za ta namen ZJU podrobno določa institut premestitve javnega uslužbenca. Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi so določbe ZJU v veliki meri podobne ali enake ZDR oziroma se ZDR za nekatera področja subsidiarno uporablja, kljub temu pa ZJU vsebuje drugačna pravila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in zaradi nesposobnosti javnega uslužbenca. ZJU v drugačen položaj javnega uslužbenca postavlja z uvajanjem nekaterih omejitev glede opravljanja drugih dejavnosti. ZJU tudi glede organizacije javnega sektorja postavlja posebna zelo podrobna pravila. To so zlasti pravila o sistemizaciji delovnih mest ter kadrovskih načrtih, ki neposredno vplivajo na položaj javnega uslužbenca. Za urejanje plačnega sistema v javnem sektorju je bil sprejet poseben zakon, ki celovito in pregledno ureja plačni sistem, razen povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so urejeni v ZPSDP, delno pa se za ostale prejemke uporablja tudi ZDR. ZSPJS določa plačne razrede, kar predstavlja plačni razpon v javnem sektorju. Vrednost plačnih razredov pa določa KPJS. Namen posebnega urejanja plačnega sistema je, da so se s tem poenotila plačna razmerja v javnem sektorju, hkrati pa so ustrezna razmerja vzpostavljena tudi z zasebnim sektorjem. Posebna zakonodaja na delovno pravnem področju v javnem sektorju poleg interesa javnega uslužbenca varuje tudi javni interes, zaradi tega je položaj javnega uslužbenca primerno drugačen od položaja delavca v zasebnem mnenju.
Ključne besede: Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih, javni uslužbenec, javni sektor, zaposlovanje, organizacijske določbe, pravice, obveznosti, plačni sistem, položaj javnega uslužbenca.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 4808; Prenosov: 792
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA
Anja Pezdirc, 2010, diplomsko delo

Opis: Delavec je odškodninsko odgovoren delodajalcu za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom povzroči delodajalcu. V zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti delavca v okviru delovnega razmerja se uporabljajo pravila civilnega prava, kolikor Zakon o delovnih razmerjih ne določa posebnosti. Ena od teh posebnosti se nanaša na stopnjo krivde — delavec je dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči na delu ali v zvezi z delom, ne pa tudi škode, ki bi jo povzročil iz male malomarnosti. Če škodo povzroči več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren samo za tisti del škode, ki ga je sam povzročil, kadar pa se tega ne da ugotoviti, so vsi odgovorni po enakih deležih, ali če več delavcev povzroči škodo z naklepnim kaznivim dejanjem in so v tem primeru za škodo solidarno odgovorni. Zakon omogoča, da se s kolektivno pogodbo določijo pavšalni zneski odškodnine, kar pa ne velja za škodo, ki jo povzroči delodajalec delavcu zaradi kršitve pogodbe diskriminacije ali kršitve dolžnosti varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, za katero dogovarja delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodninsko odgovornost javnih uslužbencev posebej ureja Zakon o javnih uslužbencih, ki v celoti velja samo za neposredne uporabnike državnega ali občinskih proračunov. Za ostale javne uslužbence pa pride v poštev Zakon o delovnih razmerjih, ki se v razmerju do Zakona o javnih uslužbencih uporablja subsidiarno. Ker je ureditev instituta odškodninske odgovornosti v obeh zakonih zelo podobna, kaže na morebitno nepotrebno podvajanje. Odškodninska odgovornost delodajalca za delavca je posebna oblika odgovornosti za ravnanje drugega. Ta primer je v celoti urejen v Obligacijskem zakoniku, ki določa, da delodajalec odgovarja za ravnanja delavca, razen, če dokaže, da je delavec ravnal tako, kot je bilo potrebno.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost, škoda, krivda, delovno razmerje, delavec, javni uslužbenec, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih, Obligacijski zakonik, pavšalna odškodnina.
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 7987; Prenosov: 1053
.pdf Celotno besedilo (938,32 KB)

4.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELODAJALCA V JAVNEM SEKTORJU
Janja Paripović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, pri čemer je obravnava omejena na javne uslužbence, zaposlene pri neposrednih proračunskih porabnikih (torej v državnih organih in organih lokalnih skupnosti). Namen raziskovanja je analiza oziroma razčlenitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, predvsem z upoštevanjem vidika, ali je subsidiarna uporaba ZDR-1 v celoti uporabljiva za javne uslužbence. V nalogi skušam ugotoviti, ali je mogoče (vse) razloge 110. člena ZDR-1 neposredno uporabiti tudi v javnem sektorju ali pa glede uporabe navedenih razlogov v javnem sektorju obstajajo določene posebnosti oziroma so ti razlogi uporabljivi zgolj smiselno ali pa sploh niso uporabljivi. Po začetnem delu naloge, kjer so na kratko (za potrebe tega dela) orisana uslužbenska razmerja, zlasti iz vidika veljavne zakonske ureditve, so krajše predstavljeni načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju. V jedru naloge (t. j. poglavju o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca) so podrobneje, ob upoštevanju stališč različnih sodišč in sodne prakse, analizirani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določeni v 110. členu ZDR-1. V nalogi sta izpostavljena in podrobneje obravnavana zlasti dva vidika izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Prvi vidik je postopek pravnega varstva javnih uslužbencev ter možnost izenačitve le-tega s pravnim varstvom, ki velja za delavce v zasebnem sektorju. Drugi vidik pa je analiza razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, določenih v 110. členu ZDR-1, ki se subsidiarno uporabljajo tudi za javne uslužbence, ter možnost njihove uporabe za javne uslužbence. Navedenima vidikoma sta prilagojeni dve od treh tez magistrskega dela. V primerjalnopravnem delu naloge obravnavam avstrijsko zakonodajo in njihov sistem javnih uslužbencev, s poudarkom na načinih izrednega prenehanja službenega razmerja zaposlenih v državnem javnem sektorju. Podrobneje so predstavljeni razlogi za izredno odpoved službenega razmerja avstrijskim državnim uradnikom in izvedena je primerjava le-teh z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi slovenskega delodajalca v javnem sektorju. V nalogi ugotavljam tudi, ali je nezadostno delovno uspešnost, ki je po avstrijski zakonodaji razlog za izredno odpoved s strani delodajalca, mogoče primerjati s katerim izmed razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca po ZJU, ali pa je takšna odpoved bolj primerljiva z razlogom nesposobnosti po 159. členu ZJU, ki je v slovenski zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu. Slednje predstavlja tretjo tezo magistrskega dela.
Ključne besede: izredna odpoved, pogodba o zaposlitvi, javni sektor, zasebni sektor, primerjava, javni uslužbenec, delavec, subsidiarna uporaba, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Zakon o delovnih razmerjih - 1 (ZDR-1), Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), slovenska pravna ureditev, avstrijska pravna ureditev, Beamtendientrechtsgesetz (BDG)
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 861; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici