1. Pridržanje na podlagi določil Zakona o prekrških na mednarodni športni javni prireditvi Planica : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMitja Jamnik, 2024, diplomsko delo Opis: Mednarodna športna javna prireditev v Planici (v nadaljevanju Planica) organizacijsko in varnostno sodi med bolj tvegane prireditve, kar za policijo predstavlja nujno ustrezno odzivnost na aktualne varnostne razmere pri nas in v svetu. Ker gre za množični prihod obiskovalcev na prireditveni prostor pod Poncami, je nujna dobra organiziranost vseh sodelujočih deležnikov. Zato ima policija pri zagotavljanju varnostnega vidika zelo pomembno vlogo in svoje varnostne naloge skrbno načrtuje v sodelovanju z organizatorjem Planice. Njena vloga pri zagotavljanju varnosti udeležencev Planice se začne že precej pred izvedbo same prireditve, in sicer ko organizator prijavi javno prireditev na upravni enoti. Policija namreč sodeluje v postopku izdaje dovoljenja za prireditev, ki ga vodi upravna enota, kjer je bila podana vloga organizatorja. Sodelovanje policije v tem postopku je prvi del njene aktivnosti pri zagotavljanju varnosti na mednarodni športni prireditvi Planica. Je pa njena vloga, gledano z varnostnega vidika, še izrazitejša pri zagotavljanju varnosti na sami prireditvi. V tem delu je njena glavna vloga vzdrževanje javnega reda, pomoč organizatorju ter izvedba morebitnih nujnih začasnih ukrepov in pogojev za razpustitev prireditve ob pogojih, ki jih določa zakon oziroma njena dolžnost, da prireditev ne sme biti motena. Glede na zelo velik obseg nalog, ki jih ima policija na tej prireditvi, je predmet proučevanja v diplomskem delu policijsko pooblastilo za pridržanje oseb. Raziskati smo želeli, v kakšnem obsegu in koliko krat je policija na tej prireditvi uporabila navedeno pooblastilo, ki posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, s katerim posega v varstvo osebne svobode posameznika. V tej zvezi smo poleg splošnih policijskih pooblastil, ki jih izvajajo policisti na tej prireditvi, izpostavili in podrobneje obravnavali pooblastilo pridržanja v povezavi z drugim odstavkom 109. člena Zakona o prekrških. Na podlagi proučevanih statističnih podatkov smo ugotovili, da glede na množico obiskovalcev, ki obišče to mednarodno športno prireditve, policija svoje pooblastilo za pridržanje oseb v povezavi z drugim odstavkom 109. člena Zakona o prekrških uporabi relativno malokrat. Menimo, da na to vpliva njeno dobro proaktivno delovanje pred samo izvedbo prireditve in priprave na varovanja prireditve. Ključne besede: policisti, pridržanje, prekrški, Zakon o prekrških (ZP-1), diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Moderna zgodovina razvoja pravnega sistema na slovenskem ozemlju : magistrsko deloTadej Makoter Rožmarin, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje.
Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države.
Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva.
Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava.
Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem. Ključne besede: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina. Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,53 MB) |
3. Davek od dohodka pravnih oseb: primerjava med Slovenijo, Avstrijo in ZDAPija Brglez, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava sistem obdavčitve pravnih oseb v Sloveniji, Avstriji in ZDA, pri čemer se osredotoča na davek od dohodka pravnih oseb. V nalogi so predstavljene ključne značilnosti obdavčitve, kot so davčne olajšave, stopnje DDPO, vir dohodka in druge. Poleg tega, naloga preučuje tudi vplive, ki jih imajo stopnje davka na gospodarsko rast v državi ter kako se vse tri države razlikujejo med sabo Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, obdavčitev podjetij, Zakon o davku na dohodek pravnih oseb, davčna stopnja, gospodarska rast Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. Financiranje javnih zavodov na primeru posebnega socialnovarstvenega zavodaLuka Mrdović, 2024, magistrsko delo Opis: Javni zavodi v Republiki Sloveniji so osebe javnega prava, ki so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Ustanovijo jih republika, občina, mesto ali druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Poleg opravljanja dejavnosti javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno oziroma tržno dejavnost, v kolikor je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
Status javnih zavodov ureja Zakon o zavodih kot krovni zakon, ki ga nato na vsakem področju delovanja javnih zavodov nadomestijo področni zakoni. Tako Zakon o socialnem varstvu naprej ureja področje socialnega varstva, ki obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Socialno varstvene storitve opravljajo javni socialnovarstveni zavodi. Ena izmed oblik javnih socialnovarstvenih zavodov, so posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle, ki opravljajo posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe.
Posebni zavodi lahko poleg opravljanja dejavnosti javne službe, opravljajo tudi tržno dejavnost, vendar morajo prihodke in odhodke glede na dejavnost izkazati ločeno. Torej posebej za dejavnost javne službe in posebej za tržno dejavnost ter na koncu tudi skupaj. Ključni prihodki posebnih zavodov so poslovni prihodki, ki obsegajo prihodke od oskrbnin in prihodke od zdravstvene nege in zdravstvenih storitev. Financiranje posebnih socialnovarstvenih zavodov je sistemsko urejeno in poteka kot plačilo za opravljene storitve. Storitve oskrbe plačujejo uporabniki sami ali s pomočjo svojcev oziroma drugih zavezancev in občin, zdravstvene storitve v teh zavodih pa uporabnikom iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja ZZZS.
Empiričen del magistrske naloge temelji na primeru SVZ Hrastovec. Ugotovitve magistrske naloge izpostavljajo pomembnost sistema javnega financiranja posebnih zavodov, saj omogoča finančno stabilnost in kakovost njihovega delovanja. Z zadostnim javnim financiranjem se zagotavlja uporabnikom posebnih zavodov ustrezna nega in oskrba, ki je pomemben element socialne države. Analiza virov financiranja je pokazala visoko finančno odvisnost zavoda od javnih virov. Ugotovili smo tudi, da so prihodki, ki jih zavod pridobiva iz tržne dejavnosti v primerjavi s prihodki za opravljanje javne službe nepomembni, saj niso bistveno vplivali na poslovanje zavoda. Ob tem je treba poudariti, da je tržna dejavnost v SVZ Hrastovec opredeljena precej ozko in se je izvaja relativno malo. Prihodki tržne dejavnosti ne zagotavljajo zadostnih sredstev za pokrivanje stroškov zavoda pri ohranjanju visoke kakovosti storitev.
Magistrska naloga na primeru nudi vpogled v strukturo financiranja posebnih socialnovarstvenih zavodov in poudarja predvsem pomen ustrezne alokacije javnih financ za podporo najšibkejšim in pomoči potrebnim skupinam prebivalstva. Ključne besede: javni zavod, socialnovarstveni zavod, posebni zavod, zakon o zavodih, zakon o socialnem varstvu, institucionalno varstvo, viri financiranja. Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,28 MB) |
5. Analiza trga dela v Sloveniji, Romuniji in ZDAMarinela Glavaš, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je rezultat podrobne analize trga dela za tri poljubno izbrane države, v našem primeru Slovenijo, Romunijo in ZDA. V diplomski nalogi raziskujem probleme, povezane s trgom dela, brezposelnost, pa tudi problem premajhne količine tega produkcijskega faktorja. Začetek predstavlja njegov teoretični del, kjer smo pregledali razloge za različne situacije na trgu dela in analizirali različne možnosti oz. »orodja«, ki jih imajo države na razpolago pri reševanju negativnih posledic, bodisi brezposelnosti ali pomanjkanja delovne sile. Hkrati smo podrobneje analizirali vsako državo posebej, kjer smo ugotovili, da se v nekaterih značilnostih bistveno razlikujejo. Z ekonometrično analizo smo poskušali ugotoviti, katere so tiste spremenljivke, ki najbolj vplivajo na brezposelnost v neki ekonomiji. S pomočjo pojasnjevalnih spremenljivk, kot so rast prebivalstva, neto tuje investicije, rast BDP, inflacija in državni izdatki, smo tvorili regresijsko enačbo po metodi najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da so si države glede na strukturo zaposlenosti nekoliko različne, kar je posledica različnih zgodovinskih okoliščin in socialnega sistema. Skupni so jim zlasti izzivi na trgu dela, ki jih bodo v prihodnosti omejevali novi, dodatni izzivi, zato bo proti njim ključno aktivno ukrepanje. Ključne besede: Aktivna politika trga dela, brezposelnost, zaposlenost, Okunov zakon, Phillipsova krivulja, trg dela. Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,62 MB) |
6. Razvoj aplikacije za anonimno prijavo nepravilnosti znotraj organizacije na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljevMaj Miklav, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstavili razvoj aplikacije za anonimno prijavo nepravilnosti na
podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev. V teoretičnem delu diplomske naloge smo preučili in opisali zahteve omenjenega zakona, preučili lastnosti poslovnih procesov ter pomen in korake digitalizacije le-teh. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili celoten potek razvoja in razvili spletno aplikacijo za anonimno prijavo nepravilnosti na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev. Prav tako smo raziskali osnovne koncepte in funkcionalnosti platforme Oracle APEX, s pomočjo katere je bila aplikacija razvita. Podpira celoten postopek anonimne prijave nepravilnosti znotraj organizacije, vključno s pogovorom z zaupnikom in prilaganje dokazov v obliki zvočnih, slikovnih in tekstovnih datotek. Ključne besede: Zakon o zaščiti prijaviteljev, Oracle APEX, PLSQL, digitalizacija Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,82 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |