| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Virtualna produkcija, temelječa na grafičnem pogonu unreal
Gašper Valentin Mlakar, 2024, diplomsko delo

Opis: Virtualna produkcija predstavlja prihodnost filmske in televizijske produkcije, saj omogoča učinkovitejše sisteme dela, ki spodbujajo jasno skupno vizijo in iterativen proces izboljševanja. Diplomsko delo zajema zgodovinski razvoj in opredelitev virtualne produkcije kot pojem. Opisuje komponente, sisteme in postopek postavitve studia virtualne produkcije za potrebe zavoda za vizualno in medijsko produkcijo Studio ALP.
Ključne besede: Virtualna produkcija, upodabljanje v živo, komponiranje, zajemanje gibanja kamere
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

2.
Sistem za umerjanje merilnikov pretoka vode : diplomsko delo
Klemen Breznik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava umerjanje merilnika pretoka vode. Njegove tehnične specifikacije so dvomljive, saj proizvajalec navaja zgolj približno število pulzov na liter, v temperaturnem območju vode pri 20°C. Obenem tlak v sistemu in orientacija merilnika pretoka nista definirana. Umerjanje smo izvedli s pomočjo tehtnice in vzporednega zajemanja signalov merilnika pretoka v različnih položajih. Meritve so se izvajale s pomočjo programske opreme LabVIEW. Med izvajanjem meritev je bila naloga merilca zgolj pozicioniranje merilnika in zagon programa. Ugotovili smo, da orientacija bistveno ne vpliva na vrednosti pretoka, vendar je opaženo odstopanje med našimi meritvami in specificiranimi vrednostmi.
Ključne besede: Merilnik pretoka, voda, umerjanje, računalniško zajemanje signalov, DAQ, LabVIEW, RS-232.
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Zajemanje podatkov iz elektronskih sistemov cestnih vozil : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Anton Galun, 2023, diplomsko delo

Opis: Sredi prejšnjega stoletja so nova odkritja na področju polprevodniške tehnike proizvajalce komponent vozil vzpodbudila k razvoju elektronskih sklopov, ki bi omogočali udobnejšo, učinkovitejšo, ekonomičnejšo in varnejšo rabo vozil. Letos mineva 60 let od sprejema kalifornijskega "Clean Air Act", ki je en od najpomembnejših zgodovinskih mejnikov glede omejevanja emisij izpušnih plinov cestnih vozil ter je povzročil naglo uvedbo elektronskih sistemov za nadzor motorja v vozila. Letos je veliko prahu dvignila odločitev Evropske komisije, da s ciljem varovanja okolja z letom 2035 prepove prvo registracijo osebnih in lahkih gospodarskih vozil, ki v ozračje oddajajo ogljikov dioksid - toplogredni plin. Ukrep predstavlja velik izziv proizvajalcem vozil in komponent k nadaljnjemu tehnološkemu razvoju elektronskih sklopov in digitalizaciji. Oba zgodovinska mejnika ter leta razvoja so prinesla številne elektronske sisteme, ki v sodobnih vozilih skrbijo za najrazličnejše pomembne funkcije. Delovanje elektronskih sistemov vozil temelji na digitalnih vhodno - izhodnih podatkih, katerih del se uporablja tudi za diagnostične namene. Diagnostične podatke pa lahko ob upoštevanju določenih pogojev uporabljamo tudi kot pomoč pri analizi mehanizmov nastanka škodnih primerov v zavarovalništvu. Z raziskavo smo ugotavljali, kako uporabniki, ki se ukvarjajo s cenitvami in preiskavami avtomobilskih škod v zavarovalništvu, dojemajo diagnostične podatke, in kaj si od podatkov obetajo glede usmerjanja analiz mehanizmov in okoliščin nastanka škod. Ugotovili smo, da so pričakovanja realistična in da lahko uvedbo zajemanja podatkov iz elektronskih sistemov vozil učinkovito pripomore k reševanju zavarovalnih primerov.
Ključne besede: elektronski sistemi cestnih vozil, zajemanje podatkov, preiskave zavarovalniških prevar, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Izračun in vizualizacija orientacije vizualano-kinestetične naprave za slepe in slabovidne s pomočjo inercijskega senzorja in magnetometra : diplomsko delo
Pia Žnidaršič, 2022, diplomsko delo

Opis: Vizualno-kinestetična naprava za slepe in slabovidne je dolgoletni projekt, ki smo ga pričeli z namenom, da slepim in slabovidnim pomagamo pri vsakodnevni orientaciji in mobilnosti v prostoru. Naprava je sestavljena iz dveh delov. Prvi predstavlja očala, ki jih uporabnik nosi na glavi. Ta poskrbijo za določitev usmerjenosti pogleda ter zaznavo ovir v vidnem kotu bližnje okolice. Drugi del naprave predstavlja pas, ki ga uporabnik nosi na abdominalnem predelu in je z očali povezan preko brezžične komunikacije. Ta uporabniku zaznane ovire interpretira preko vibracijskih vzorcev. Med izvedenimi testiranji, ki smo jih opravili s testnimi subjekti na za to namensko zasnovanih poligonih, smo ugotovili, da nimamo zadostnega pregleda nad meritvami in splošnim delovanjem naprave. Prav tako smo se morali zanašati le na opisane občutke uporabnikov, ki pa so znali biti subjektivni. V ta namen smo implementirali zajem podatkov, shranjevanje le-teh v datoteko ter njihovo vizualizacijo v simulacijskem okolju Unity. To nam je omogočilo boljši pregled nad pridobljenimi meritvami in lažjo zaznavo napak med delovanjem naprave. Naknadne meritve z dodano vizualizacijo so nam razkrile prej še ne odkrite napake v zaznavanju okolja. To nam je omogočilo boljši vpogled v delovanje in razumevanje naše naprave.
Ključne besede: vizualno-kinestetična naprava, orientacija v prostoru, inercijska merilna enota, vizualizacija podatkov, zajemanje podatkov
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 462; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (7,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja : diplomsko delo
Etjan Kiralj, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji.
Ključne besede: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

6.
Razvoj realno-časovnega pretvornika podatkov iz industrijskega vodila EtherCAT na merilnem sistemu Dewesoft : magistrsko delo
Jernej Cukjati, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno vodilo EtherCAT. Opisane so njegove značilnosti in glavne prednosti, zaradi katerih se je uveljavilo v industriji. Predstavljeni so merilni sistemi podjetja Dewesoft, d. o. o., prikazani so programski produkt Dewesoft X3 in merilni instrumenti. Posebej so obravnavane realno-časovne rešitve tega podjetja. V sklopu rešitev je podrobneje predstavljena naprava IOLITE-LX. V praktičnem delu so predstavljene značilnost vodil EtherCAT in CAN. Predstavljena je realno-časovna rešitev zajema podatkov iz vodila EtherCAT in pretvorba v protokol CAN. Poleg tega je predstavljena povezava s programom Dewesoft X3, kjer lahko obdelujemo in analiziramo zajete podatke.
Ključne besede: CAN, EtherCAT, zajemanje podatkov, Dewesoft X, EtherCAT Master
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1507; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

7.
Prepoznavanje položaja in orientacije objekta s strojnim vidom vodenega robotskega sistema
Sebastjan Spital, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno zajemanje in obdelava slike s spletno kamero Logitech v programu LabView z dodanimi moduli. LabView komunicira s krmilnikom robota Mitshubishi, kateri prejme informacijo o koordinatah in prestavi objekt.
Ključne besede: Strojni vid, zajemanje slike, obdelava slike, komunikacija Ethernet, LabView, kamera Logitech, robot Mitshubishi, Ciros Programming
Objavljeno v DKUM: 21.01.2019; Ogledov: 1546; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

8.
Analiza natančnosti in zanesljivosti merilcev prometnih podatkov na AC/HC v RS
Ožbej Slakan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljenih več vrst merilcev prometnih obremenitev, ki se uporabljajo v Sloveniji. Podatke teh obremenitev lahko pridobivamo z avtomatskim ali tudi ročnim štetjem prometa. Pridobljeni podatki so temeljna informacija o prometu, ki se odvija na naših cestah. Na avtocestah in hitrih cestah uporabljajo različne vrste merilcev prometnih podatkov, ki se med sabo razlikujejo predvsem po natančnosti in klasificiranju vozil. V raziskovalnem delu smo s primerjavo in analizo dobljenih podatkov avtomatskih števcev in ročnega štetja ugotavljali, katera vrsta avtomatskih merilcev prometnih podatkov je najbližje rezultatom ročnega štetja. Podatki, pridobljeni z mikrodetektorjem, so se glede na ročno štetje razlikovali za 0,9 %, podatki iz induktivne zanke pa za 2,8 %. Kljub nekaj težavam z videoposnetkom in subjektivnim pristopom pri razvrščanju vozil v posamezne kategorije, ki jih zaznavajo števci, lahko ugotovimo, da sta oba avtomatska števca zanesljiva. Natančnost je višja od 95 %, kar je primerljivo s podatki o posameznih števcih, zapisanimi v karakteristikah teh števcev.
Ključne besede: Avtocesta/hitra cesta (AC/HC), zajemanje prometnih podatkov, merilci prometnih podatkov, analiza natančnosti izmerjenih podatkov
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1088; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

9.
Avtomatsko spremljanje procesa gradnje s kontinuiranim večlokacijskim 3D zajemanjem dejanskega stanja znotraj in zunaj gradbenega objekta
Zoran Pučko, 2018, doktorska disertacija

Opis: Avtomatsko spremljanje procesa gradnje na gradbišču je zelo pomembno za učinkovito vodenje gradbenih projektov, saj nadomešča sedanjo prakso, kjer se spremljanje izvaja ročno in predstavlja obsežna dela strokovnjakov, ki so časovno zelo zamudna, povezana z visokimi stroški ter so pogosto neučinkovita. Za doseganje učinkovitega vodenja gradbenih projektov je zelo pomembno zagotavljanje pravočasnih in natančnih podatkov o napredovanju gradnje na gradbišču. V gradbeni industriji je dandanes zaznan povečan proces integracije informacijskega modeliranja gradbenih objektov (ang. Building Information Modeling – BIM) v vseh fazah gradbenih projektov. Številne raziskave in publikacije na tem področju nakazujejo eksponentno rast interesa uporabe BIM-pristopa s poudarkom na geometrijski zasnovi, tj. 3D BIM-modeliranju gradbenih objektov, ki je pogosto nadgrajeno z informacijami o časovni dimenziji izvajanja aktivnosti gradnje, tj. 4D BIM, in stroških, tj. 5D BIM-modeliranje. V raziskovanju smo se osredotočili na primerjavo med 4D izvedenim (as-built, AB) in 4D načrtovanim modelom (as-designed, AD), poimenovano tudi Scan-vs-BIM. Avtomatsko ugotavljanje dejanskega stanja na gradbišču in primerjava z načrtovano izvedbo je eden ključnih izzivov za avtomatizacijo spremljanja procesa gradnje. Številne raziskave so se tako usmerile v avtomatizacijo procesa spremljanja gradnje in razvite so različne metode in pristopi. Z modeliranjem AB BIM, tj. dejanskega stanja na gradbišču na osnovi oblaka točk, se pretežno uporabljajo tehnike zajemanja podatkov s fotogrametrijo, videogrametrijo ter laserskim skeniranjem. Obstoječe metode in tehnike avtomatiziranega spremljanja gradnje so eksperimentalnega značaja, izvedene kot posamezni primeri, v gradbeni praksi pa se nobena ni uveljavila. Vzroki so različni in so posledica pomanjkljivosti posameznih obstoječih metod pri uporabi na gradbišču. Razvoj metode v okviru doktorske disertacije predvideva kontinuirano večlokacijsko avtomatsko zajemanje podatkov znotraj gradbenega objekta in zunaj njega s pomočjo skenerjev, integriranih v čeladah delavcev, ki ustvarjajo oblake točk (point clouds, PC) na osnovi globinskih slik (depth images) ter združeno predstavljajo oblak točk celotnega dejansko izvedenega gradbenega objekta (4D AB PC) med celotnim procesom gradnje. 4D AB PC skupaj s 3D BIM-modelom (3D AD BIM) omogoča identifikacijo posameznih izvedenih elementov in generiranje 4D AB BIM-modela. Primerjava 4D AB BIM-modela z načrtovanim 4D AD BIM-modelom daje kot rezultat tiste elemente, ki odstopajo od načrtovane izvedbe v izbranem času. Bistvena novost razvite metode avtomatskega kontinuiranega spremljanja procesa gradnje (ACCPM), v primerjavi z obstoječimi metodami, je v postopku zajemanja podatkov, ki odpravlja pomanjkljivosti obstoječih metod in omogoča celovito ter zanesljivo avtomatsko spremljanje med celotnim procesom gradnje.
Ključne besede: avtomatizacija, spremljanje napredovanja gradnje, kontinuirano večlokacijsko zajemanje podatkov, 4D oblak točk, identifikacija BIM elementov.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 2213; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (11,45 MB)

10.
Avtomatizacija namenskega obdelovalnega stroja z robotskim manipulatorjem in s strojnim vidom
Jure Hundrič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena predelava namenskega obdelovalnega stroja. Stroj avtomatsko zajema kose iz razsula in jih s pomočjo robotskega manipulatorja vstavlja v obdelovalno mizo, kjer se izvede mehanska obdelava. Po mehanski obdelavi vgrajeni merilni sistem s pomočjo sonde na dotik meri globine izvrtin, s strojnim vidom pa se izdelek še končno pregleda. Robotski manipulator nato ločuje dobre in slabe izdelke. Dodatno je za vsak izdelek posebej omogočeno zbiranje podatkov o porabljenima stisnjenem zraku in električni energiji.
Ključne besede: avtomatizacija, kosovna proizvodnja, robotski manipulator, strojni vid, zajemanje podatkov
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 1332; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (6,23 MB)

Iskanje izvedeno v 4.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici