| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomembnost maksimalne hitrosti sprinta in teka z visokimi hitrostmi z uporabo HIIT v nogometu : diplomsko delo
Luka Verbič, 2024, diplomsko delo

Opis: V nogometu se pričakuje razumevanje fizioloških in lokomotornih ali ne-lokomotornih zahtev. Z razvrščanjem igralcev v smislu funkcionalno-motoričnih sposobnosti se lahko ustvarja učinkovitejše treninge za vse posameznike v ekipi. Izredno pomemben del kondicijske priprave v nogometu je sledenje obremenitev. Ključnega pomena pri kondicijski pripravi nogometašev je, da imajo trenerji jasno sliko pri doseganju ciljev (moč, hitrost, vzdržljivost, regeneracija, reakcija itd.). V procesu treninga je pomembna fizična, tehnična in taktična integracija. Pri vrednotenju MSS (angl. največje hitrosti sprinta) se lahko zanašamo na uporabo GPS (angl. global positioning system) sistemov, saj so pri tem dokazano zanesljivi. V nogometu je potrebno hitrost trenirati na integriran način, kar pomeni povezovanje elementov tehnike, taktike in telesne priprave, ter z vidika pomena preventive pred poškodbami vključevati tudi krivočrtni tek oziroma sprint. V praksi se moramo pri tedenski periodizaciji predvsem zavedati in upoštevati značilnosti in zahteve treh obdobij: faze regeneracije, faze kondicioniranja in faze »tejperinga«. V mesečnem planiranju moramo na sistematičen in načrtovan način iskati dneve (okna priložnosti), kjer so lahko igralci izpostavljeni največjim obremenitvam v smislu moči, vzdržljivosti in hitrosti. Pomanjkanje HSR na treningu in posledično nenadno povečanje le tega med tekmo privede do slabše izvedbe in poveča možnost poškodb.
Ključne besede: Nogometne zahteve, sledenje, integracija, sprint, tek, HIIT
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

2.
Burnout
Zlatka Rakovec-Felser, Cvetka Pernat Drobež, 2016, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: zahteve dela, pogoji dela, neravnovesje, izgorevanje
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (99,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Kognitivni in psihofiziološki vidiki izgorelosti : doktorska disertacija
Marina Horvat, 2023, doktorska disertacija

Opis: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem. V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje. Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Ključne besede: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

4.
Osebnostne lastnosti zaposlenega in zahteve delovnega mesta v podjetju Cookinox d. o. o.
Katarina Ličen, 2023, diplomsko delo

Opis: Osebnostne lastnosti edinstveno definirajo posameznika in se razvijajo skozi celotno življenje, zaradi česar so ključni elementi družbene raznolikosti. Različne osebnosti namreč pomenijo diverzijo ljudi, ki se med seboj razlikujejo tudi po osebnostnih lastnostih, ki vplivajo na človekovo odzivanje in delovanje na delovnem mestu ali v okolju. Najlažje jih predstavimo s pomočjo McCraeavejih in Costajevih štirih skupin ali Christopherjevega in Martinovega trikomponentnega modela. Bolj podrobno pa poznamo Big Five model osebnosti, superfaktor osebnosti, 16 osebnosti, temperamente ter 16 faktorjev osebnosti. Osebnost in zahteve delovnega mesta so med seboj povezane, saj slednje opazno vplivajo na način vedenja in uspešnost posameznika na delovnem mestu. Zahteve delovnega mesta vključujejo vse značilnosti delovnega mesta in so tako imenovani napovedovalci načina dela. Slednji namreč napovedujejo in se kažejo pri obremenjenosti z delom, delovni uspešnosti, stopnji pridobljenega znanja, nadzoru lastnih odzivov, posameznikovih sposobnostih in naravi delovne naloge. Delovne zahteve delimo na zahteve po izzivih in ovire pri delu. Zahteve po izzivih prikazujejo premagovanje delovnih ovir, motivacijo za osebno rast, višji dobiček, opravljanje dela in se vedno bolj vpeljujejo v sama podjetja, medtem ko se ovire pri delu lahko pojavljajo redneje ali s časovno spremenjenostjo. Tiste z rednejšim ponavljanjem imenujemo stabilne, saj jih skozi čas posamezniki ne opazijo več. Časovno spremenjene pa imenujemo motnje, saj predstavljajo moteči dejavnik v postopku dela. Z raziskavo smo ugotovili, da ima podjetje Cookinox d.o.o. visoko stopnjo skladnosti osebnostnih lastnosti in zahtev delovnega mesta. Podjetje bi obstoječa neskladja lahko rešilo s svetovanjem usposobljenih zunanjih strokovnjakov, s testi osebnosti, premestitvijo na enakovredno delovno mesto ter z različnimi pogovori.
Ključne besede: osebnostne lastnosti, zahteve delovnega mesta, neskladje, Cookinox d.o.o
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Dejavniki izgorelosti srednješolskih učiteljev: vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica : vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica
Frida Golja, 2024, magistrsko delo

Opis: Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Poleg tega se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V nalogi se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno pojasnijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti poleg situacijskih in demografskih spremenljivk. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Poleg tega odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti pa ima poleg tega večjo vlogo tudi odsotnost virov. Individualni dejavniki pojasnijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; pojasnjujejo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče pojasniti s situacijskimi in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
Ključne besede: Izgorelost, socialno-čustvene veščine, srednješolski učitelji, odnosna kompetentnost, čustvene zahteve.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 347; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
Zakonodajne zahteve in odgovornost medicinske sestre pri dokumentiranju - primerjava seznanjenosti medicinskih sester slovenija-avstrija
Maja Dugi, 2023, magistrsko delo

Opis: Dokumentiranje v zdravstveni negi je izrednega pomena za varno, kontinuirano in kvalitetno zdravstveno nego, obenem pa je eden redkih instrumentov, s katerim se medicinska sestra lahko zaščiti in s pomočjo katerega lahko dokazuje opravljeno delo. Kljub njeni izjemni pomembnosti se ji zaradi številnih faktorjev namenja v vsakdanji praksi premalo pozornosti, vsaj dokler pomanjkanje le te, ne privede do zapletov. Raziskovalna metodologija v magistrskem delu temelji na kvantitativni metodologiji, ta pa na filozofiji pozitivizma. Za izvedbo raziskave smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga prevedli tudi v nemški jezik. Vseh izpolnjenih vprašalnikov je bilo 118, iz strani zaposlenih v Sloveniji 61, iz strani zaposlenih v Avstriji 57. Podatke smo analizirali in rezultate predstavili s pomočjo tabel in grafov, obdelali pa s pomočjo statističnega programa IBM SPSS 27.0. Zakonodajne zahteve in odgovornosti dokumentiranja medicinskih sester v Avstriji in Sloveniji so v pregledanih segmentih enake, kar smo potrdili z pregledom znanstvene in strokovne literaturo ter s tem ovrgli hipotezo 1. Hipotezo 2 smo potrdili, saj smo ugotovili, da so medicinske sestre v Avstriji statistično veliko bolje kot medicinske sestre v Sloveniji seznanjene z zakonskimi zahtevami na ravni matične države ter s pravno odgovornostjo medicinskih sester v zdravstveni negi (p < 0,05, p = 0), medtem ko se ne glede na državo obojne strinjajo, da negovalna dokumentacija predstavlja pomemben del zdravstvene nege (p > 0,05).Pomanjkljivost dokumentiranja v zdravstveni negi je globalen problem, na katerega bi bilo pomembno opozarjati s strani izobraževalnih ustanov in institucij v katerih smo zaposleni.
Ključne besede: zakonodajne zahteve dokumentiranja z zdravstveni negi, zdravstvena dokumentacija, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most-Dobova-državna meja v skladu z zahtevami jedrnega omrežja Republike Slovenije : diplomsko delo
Martin Luskar, 2023, diplomsko delo

Opis: Slovenija je na odličnem geostrateškem položaju, ki s pomočjo železniške infrastrukture povezuje zahodno ter centralno Evropo z Balkanskim polotokom tako v potniškem kakor tudi v tovornem prometu. Trenutno se v železniško infrastrukturo vlaga ogromno denarja pri čemer pa moramo biti pazljivi, da se z posodabljanjem infrastrukture doseže najvišje standarde ter upošteva najvišje zahteve uredb Evropske unije. V diplomskem delu je podana podrobna analiza pomembnega železniškega odseka med Zidanim Mostom ter Dobovo, ki odpira povezave Evrope z Balkanom. V analizi obstoječega stanja je podan podroben pregled dosedanje železniške infrastrukture ter predlogi za nadgradnjo po najnovejših Tehničnih specifikacij interoperabilnosti (TSI) in Smernicah EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja uredbah (TEN-T). Pregledana je bila tudi projektna dokumentacija na odseku glede na projektne hitrosti, ter podana mnenja za najprimernejšo implementacijo rešitev pri doseganju željenih višjih hitrosti, ki bi jih pridobili pri nadgradnji v skladu z zahtevami jedrnega omrežja.
Ključne besede: železniška infrastruktura, projektna dokumentacija, TEN-T, TSI, zahteve jedrnega železniškega omrežja, hitrost vlakov
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 639; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

8.
Primerjalna analiza zahtev standarda SIST EN ISO 9001:2015 z zahtevami v letalstvu
Maša Rakovec, 2023, magistrsko delo

Opis: Podjetja morajo zagotavljati kakovost izdelkov in storitev. SIST EN ISO 9001:2015 je eden izmed standardov za vodenje kakovosti, ki se osredotoča na uspešnost in učinkovitost sistema vodenja kakovosti in je lahko uporabljen v vsaki panogi. V letalstvu letalski prevozniki kakovost in varnost zagotavljajo z upoštevanjem zahtev v letalstvu, kjer je fokus na zagotavljanju varnosti. Primer tega so letalski prevozniki v Evropski uniji, ki zagotavljajo kakovostne in varne storitve z upoštevanjem regulacij EASA (angl. European Union Aviation Safety Agency). Namen zaključnega dela je izvedba primerjalne analize zahtev standarda SIST EN ISO 9001:2015 in zahtev, ki veljajo na področju letalstva (kot npr. EASA). Delo izhaja iz koncepta stalnega izboljševanja kakovosti. Sprva je bila temeljito pregledana literatura in nato izvedena primerjalna analiza med sistemom kakovosti SIST EN ISO 9001:2015 in zahtevami v letalstvu, da se je lahko odgovorilo na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da sta SIST EN ISO 9001:2015 in EASA različna seta standardov z različnimi nameni in cilji. Ključne razlike so glede obsega in področja uporabe, pravne veljavnosti načina certificiranja, preciznosti in poudarka na varnosti. Zahteve v letalstvu so do določene mere komplementarne zahtevam standarda SIST EN ISO 9001:2015. Zahteve v letalstvu so specifične za to panogo in so zasnovane za zagotavljanje varnosti, zanesljivosti in skladnosti v letalski industriji, medtem ko standard SIST EN ISO 9001:2015 določa splošne zahteve za sistem vodenja kakovosti. Element zahtev v letalstvu, ki bi se lahko prenesel v SIST ISO EN 9001:2015, je varnostno usmerjen pristop. Pod varnost spadajo tudi tveganja. Vključevanje nadzora tveganj v okvir SIST ISO EN 9001:2015 bi poudarilo pomembnost prepoznavanja in obvladovanja tveganj za dosego kakovostnih rezultatov in izdelkov. Ugotovljeno je bilo tudi, da podjetja, ki so certificirana s strani EASA, dodatno ne potrebujejo biti certificirana še za SIST EN ISO 9001:2015. Določene letalske družbe imajo implementirane določene standarde ISO. Največkrat so oddelki za vzdrževanje letal certificirani s standardom SIST EN ISO 9001:2015. Čeprav letalska podjetja, ki so certificirana s strani EASA, dodatno sicer ne potrebujejo biti certificirana še za SIST EN ISO 9001:2015, bi bil certifikat ISO 9001 prednost in dodana vrednost pri pridobivanju novih partnerjev ali pa novih strank.
Ključne besede: IST EN ISO 9001:2015, zahteve v letalstvu, stalno izboljševanje kakovosti
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

9.
Tradicionalni in agilni pristop odkrivanja zahtev programske opreme : magistrsko delo
Simon Črešnjovnjak, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema agilni in tradicionalni pristop razvoja programske opreme. Zajete so zahteve programske opreme, inženiring zahtev programske opreme ter delitev tradicionalnega in agilnega pristopa. Posebna pozornost je posvečena tudi nizu organizacijskih in delovnih vzorcev SAFE in ogrodju Scrum.
Ključne besede: Tradicionalni pristop, agilni pristop, zahteve programske opreme, razvoj programske rešitve, SAFE
Objavljeno v DKUM: 28.03.2023; Ogledov: 499; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

10.
Izdelava industrijske robotske celice za paletizacijo : diplomsko delo
Nik Vitez, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena izdelava industrijske robotske celice za paletiziranje, ki zagotavlja predpisane standarde s strani robotizacije in avtomatizacije. Prav tako so predstavljeni tehnološki postopki s strani podjetja Vina Kras, ki smo jih morali zagotoviti in po njih zasnovali robotsko celico. Naloga v celoti zajema postopke, potrebne za izdelavo celice; od načrtovanja, montaže do ožičenja in programiranja. V končni fazi so predstavljeni rezultati, ki nakazujejo na ustreznost izvajanja robotske celice z vidika varnosti in funkcionalnosti.
Ključne besede: tehnološke zahteve, varnost, funkcionalnost, robotska celica, izdelava
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 426; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 3.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici