1. Delovne zahteve in viri kot dejavniki znamke delodajalca : primer domov starejših odraslihPetja Plamberger, 2025, magistrsko delo Opis: Zdravstveni sektor je zaradi daljšanja življenjske dobe in drugih demografskih sprememb deležen vedno večjega pritiska, saj prihaja do neravnovesja med razpoložljivimi kadrovskimi kapacitetami in povpraševanjem po oskrbi. Zdravstvene organizacije se na kadrovskem področju srečujejo s težavami pri privabljanju in zadrževanju kadra. Mednje lahko uvrstimo tudi domove za starejše, ki se bodo soočali z vedno večjim primanjkljajem prostih postelj za stanovalce. Kadrovski izzivi na področju zdravstva močno otežijo nudenje kvalitetne oskrbe. Da se temu problemu zoperstavijo in privlačijo zadostno količino ustrezno usposobljenega strokovnega kadra, je pomembno, da se zdravstvene organizacije predstavijo kot konkurenčen in zaželen delodajalec. Slednje pa lahko dosežejo preko izgradnje privlačne znamke delodajalca, problem pa se pojavi, ker je znamčenje zdravstvenih organizacij kot delodajalca malo raziskano. Namen magistrskega dela se je tako nanašal na prispevek k malo raziskanemu področju, s fokusom na znamko delodajalca domov za starejše v Sloveniji. Problem smo preučevali skozi perspektivo teorije delovnih zahtev in virov (Bakker in Demerouti, 2007) in skušali ugotoviti, kako različni dejavniki delovnega okolja vplivajo na izbrana kazalnika znamke delodajalca. V kontekstu naše raziskave sta ta kazalnika priporočenost organizacije s strani zaposlenih in namera za odhod iz organizacije. Na vzorcu 555 zaposlenih iz šestih domov za starejše v Sloveniji smo v kontekstu naročniške raziskave svetovalnega podjetja ugotovili, da so delovne zahteve negativno napovedovale kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih in pozitivno napovedovale namero za odhod. Kljub temu, da se je vsak posamičen vir izkazal kot pomemben napovednik kazalnikov znamke delodajalca, smo ob sočasni vključenosti vseh spremenljivk v raziskovalna modela lahko opazili, da so nekateri delovni viri izgubili svojo statistično pomembno napovedno moč, pozitivna povezava varnosti zaposlitve z namero za odhod iz organizacije pa je predstavljala nepričakovan rezultat. Mediacije so bile vedno statistično pomembne, s tem da so bile nekatere delne, druge pa popolne, kar smo pripisali kompleksnosti mediacijske spremenljivke zadovoljstva s službo in naravi v model vključenih delovnih virov. Ob primerjavi pojasnjevalne moči ekonomskih in ne-ekonomskih dejavnikov v odnosu s kazalniki znamke delodajalca smo v nasprotju s pričakovanji ugotovili, da so več variance v obeh odvisnih spremenljivkah pojasnili ekonomski dejavniki. Rezultat nas je usmeril v raziskovanje kompleksnosti ekonomskih dejavnikov in njihove osrednje vloge pri zadovoljstvu zaposlenih Izpeljavo zaključkov sicer omejijo pomanjkljivosti magistrskega dela, kljub temu pa so rezultati uporabni za razumevanje znamčenja domov starejših kot delodajalca in vlogo, ki jo v tem procesu predstavljajo različne delovne zahteve in viri.
Ključne besede: domovi starejših, znamka delodajalca, delovne zahteve, delovni viri, namera za odhod iz organizacije, kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (979,53 KB) |
2. K zdravju usmerjeno vodenje in psihofizično zdravje zaposlenih : magistrsko deloDiana Malešič, 2025, magistrsko delo Opis: Številne teoretične nejasnosti in metodološke pomanjkljivosti na področju zdravega vodenja so v zadnjem desetletju spodbudile razvoj konceptualno raznolikih modelov in merskih instrumentov. V sklopu magistrske naloge smo se odločili za prevod in validacijo Vprašalnika k zdravju usmerjenega vodenja (angl. Health-Oriented Leadership Inventory – HoL), ki je v preteklih raziskavah izkazal dobro psihometrično ustreznost in celostno obravnavo koncepta. Vprašalnik temelji na štirih dimenzijah vodstvene skrbi za zdravje: zavedanju zdravja, vrednotenju zdravja, življenjskem slogu in zdravju podpornem vedenju. Osrednji cilj raziskave je bil preveriti faktorsko strukturo slovenskega prevoda vprašalnika ter oceniti njegove osnovne psihometrične značilnosti. Dodatno smo konstruktno veljavnost preverjali s povezavami z vsebinsko sorodnimi konstrukti, kriterijsko veljavnost pa s preverjanjem, ali zdravju usmerjeno vodenje pojasnjuje dodatno varianco v psihofizičnem zdravju zaposlenih nad obstoječimi oblikami splošnega vodenja (transformacijsko vodenje). V raziskavi je sodelovalo 227 zaposlenih oseb (149 žensk in 78 moških), starih med 18 in 62 let. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije, ki je poleg vprašalnika HoL vključevala tudi Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Lestvico psihofizičnega zdravja (SPFZ-2), Vprašalnik delovnih zahtev in resursov, del Vprašalnika multifaktorskega vodenja (MLQ) in enopostavkovno mero delovnega zadovoljstva. Rezultati so potrdili večdimenzionalno in hierarhično strukturo vprašalnika, skladno s teoretičnim modelom, ob tem pa smo zaznali nekatere metodološke težave, ki smo jih pojasnili in utemeljili v poglavju Interpretacija, kjer smo podali tudi predloge za nadaljnje raziskovanje in izboljšave. Korelacije z drugimi konstrukti dodatno potrjujejo konstruktno veljavnost, regresijska analiza pa je razkrila dodatni prispevek HoL pri napovedovanju zdravja zaposlenih, kar potrjuje njegovo kriterijsko veljavnost in uporabnost v raziskovalne in kadrovske namene.
Ključne besede: K zdravju usmerjeno vodenje, validacija, psihofizično zdravje, izgorelost, delovne zahteve in viri, delovno zadovoljstvo, transformacijsko vodenje
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,81 MB) |
3. Od dela do počitka : povezava med delovnimi obremenitvami, počitkom z uporabo elektronskih naprav, odklopom od dela in kvaliteto spancaPatricija Knez, 2025, magistrsko delo Opis: Delovne obremenitve so neločljiv del vsakdana in načenjajo naše energetske zaloge, zato je pomembno, kako se po delu spočijemo, tako v prostem času kot med spanjem, da si energijo povrnemo in ohranimo zdravje. Magistrsko delo preučuje odnose med čustvenimi delovnimi obremenitvami, počitkom z uporabo elektronskih naprav, psihološkim odklopom od dela in subjektivno kvaliteto spanca. Namen je bil preučitev, kako čustvene delovne obremenitve napovedujejo kvaliteto spanca ter možnostjo, da počitek z uporabo elektronskih naprav in psihološki odklop od dela mediirata odnos med njima. V raziskavi je sodelovalo 45 zaposlenih, ki so šest zaporednih dni reševali dnevne vprašalnike trikrat dnevno. Izvedli smo modeliranje na več nivojih in preverjali odnose med spremenljivkami na dnevni ravni, kar nam je omogočalo preverjanje kompleksnejših odnosov med njimi. Rezultati so pokazali, da čustvene delovne zahteve negativno napovedujejo kakovost spanca. Med čustvenimi delovnimi zahtevami in počitkom z uporabo elektronskih naprav, med tem počitkom in psihološkim odklopom od dela ter med psihološkim odklopom in kvaliteto spanca nismo zaznali statistično pomembnega učinka. Prav tako tudi pri preverjanju zaporedne mediacije preko počitka z uporabo elektronskih naprav in psihološkega odklopa nismo zaznali statistično pomembne povezave. Raziskava ponuja dodatno razumevanje odnosa med čustvenimi delovnimi obremenitvami in kvaliteto spanca. Osvetljuje tudi potrebo po dodatnih raziskavah za boljše razumevanje tega odnosa in možnih mediatorjev med njima.
Ključne besede: čustvene delovne zahteve, počitek z uporabo elektronskih naprav, psihološki odklop, kvaliteta spanca
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. Konstruiranje vpetja za sistem nizkega izpusta gnojevke na cisterno : diplomsko deloJan Romih, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je natančno predstavljena konstrukcija vpetja sistema za nizek izpust gnojevke in nosilca zaklepov za cisterno, ki ustreza tehničnim zahtevam in zagotavlja zanesljivo delovanje. Po analizi cisterne in razvoju več konceptnih rešitev smo izbrali optimalno. Modelirali smo v programu SolidWorks in izvedli računalniško analizo v programu PrePoMax. Rezultati so pokazali, da je vpetje robustno in primerno za predvidene obratovalne pogoje. Pri montaži smo odpravili nekatere nepredvidene težave in sistem uspešno pritrdili. Končni izdelek izpolnjuje vse tehnične zahteve in upošteva omejitve cestno prometnih predpisov.
Ključne besede: sistem nizkega izpusta gnojevke, numerična analiza, 3D modeliranje, tehnične zahteve, trajnost, gnojevka
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (3,59 MB) |
5. Profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter počutje pri delu : magistrsko deloTina Kos, 2024, magistrsko delo Opis: Delovne zahteve in viri se na različne načine povezujejo s počutjem pri delu – zahteve pri delu se s počutjem povezujejo negativno, viri pa pozitivno. Interakcijo med navedenima vidikoma dela oz. povezavo le-teh s počutjem pri delu pa smo preverili v pričujoči raziskavi, pri čemer smo uporabili pristop, usmerjen na osebe. Namen je bil torej ugotoviti, ali obstajajo profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter ali se le-ti med seboj razlikujejo. Podatki so bili pridobljeni v sklopu raziskave v zdravstveni ustanovi konec leta 2022, v analize pa so bili vključeni izvajalci zdravstvene nege. Izvedena je bila analiza latentnih profilov glede na delovne zahteve in vire, pri čemer smo se glede na kriterije odločili za model s tremi profili – profil zahtevnega dela (z visokimi zahtevami in nizkimi viri), profil učinkovitega dela (z nizkimi zahtevami in visokimi viri) ter profil zmernega dela (z bolj zmernimi zahtevami in viri). Profile smo nato primerjali glede na vidike počutja pri delu (izgorelost, depresija in anksioznost, zadovoljstvo, delovna zavzetost, pripadnost organizaciji in telesno zdravje). Razlike so se pokazale na vseh preverjenih vidikih med zahtevnim in učinkovitim ter zmernim in učinkovitim delom, primerjava zahtevnega in zmernega dela pa je pokazala razlike le pri izgorelosti ter depresiji in anksioznosti. Sicer pa so, ob pregledu povprečij, pripadniki profila zahtevno delo svoje počutje ocenjevali slabše v primerjavi z drugima profiloma (višje ravni izgorelosti in depresije in anksioznosti ter nižje ravni zadovoljstva, pripadnosti, zavzetost in telesnega zdravja), kar je bilo skladno s predvidevanji. Potrditve predvidevanj imajo praktične implikacije za ustanovo in oblikovanje dela v zdravstvu ter v teoretičnem smislu prinašajo nov pogled na interakcije med delovnimi zahtevami in viri.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje pri delu, pristop, usmerjen na osebe
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,78 MB) |
6. The relationship of job demands and resources with employee well-being in an information technology company : a weekly diary studyMaša Hvastija, 2024, magistrsko delo Opis: Fluktuacija zaposlenih je dandanes velik izziv za podjetja na informacijsko-tehnološkem področju, saj zaposleni pogosto menjavajo delodajalce. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja blagostanje zaposlenih, je ključno za ohranjanje usposobljenega osebja in omilitev izgube talenta. Naša tedenska dnevniška študija, izvedena v avstrijskem IT podjetju (n=52), je raziskala odnos med delovnimi zahtevami, delovnimi viri in blagostanjem zaposlenih, pri čemer smo upoštevali mediacijsko vlogo delovne zavzetosti in načina preživljanja prostega časa. Rezultati so razkrili, da je vpetost pomemben napovednik delovnega zadovoljstva, medtem ko je bila vitalnost negativno povezana s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Avtonomija je bila negativno povezana s stresom na delovnem mestu, podpora sodelavcev pa pozitivno povezana z zadovoljstvom pri delu in negativno s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Poleg tega je bil delovni pritisk pozitivno povezan s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo, medtem ko se je čustveni napor pozitivno povezoval zgolj s čustveno izčrpanostjo. Slednje ugotovitve poudarjajo pomemben vpliv teh dejavnikov na blagostanje zaposlenih in ponujajo vpogled organizacijam, kadrovskim oddelkom, vodjem in zaposlenim za kultiviranje pozitivnih delovnih kultur in okolij. Takšno delovno okolje lahko spodbuja angažiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kar navsezadnje prispeva k organizacijskemu uspehu.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje zaposlenih, delovna zavzetost, prostočasne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 32
Celotno besedilo (913,91 KB) |
7. The moderating impact of types of caregiving on job demands, resources, and their relation to work-to-family conflict and enrichmentSara Tement, Christian Korunka, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: This research aims to examine for whom combining work and family/caregiving may be most harmful. Employed parents, elder caregivers, and the sandwiched generation were compared with their coworkers without such responsibilities. Based on the job demandsresources model, we assumed that high job demands/low job resources would relate to work-to-family conflict (WFC) and low job demands/high job resources to work-to-family enrichment. However, this effect would depend on employees family/caregiving responsibilities. Using a large sample of Slovenian employees (N = 1,285), we found support for the moderating role of the type of caregiving responsibility between workload and WFC. In addition, the type of caregiving had a moderating effect on the relationship between coworker support and WFC. Support was also found for the differential impact of job resources on work-to-family enrichment. The results therefore indicate the relevance of types of caregiving responsibility in workfamily research and practice.
Ključne besede: skrb za otroke, skrb za starejše, konflikt med delom in družino, obogatitev, delovne zahteve, delovni resursi, child care, elderly care, work-to-family conflict, enrichment, job demands, job resources
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo |
8. Pomembnost maksimalne hitrosti sprinta in teka z visokimi hitrostmi z uporabo HIIT v nogometu : diplomsko deloLuka Verbič, 2024, diplomsko delo Opis: V nogometu se pričakuje razumevanje fizioloških in lokomotornih ali ne-lokomotornih zahtev. Z razvrščanjem igralcev v smislu funkcionalno-motoričnih sposobnosti se lahko ustvarja učinkovitejše treninge za vse posameznike v ekipi. Izredno pomemben del kondicijske priprave v nogometu je sledenje obremenitev. Ključnega pomena pri kondicijski pripravi nogometašev je, da imajo trenerji jasno sliko pri doseganju ciljev (moč, hitrost, vzdržljivost, regeneracija, reakcija itd.). V procesu treninga je pomembna fizična, tehnična in taktična integracija. Pri vrednotenju MSS (angl. največje hitrosti sprinta) se lahko zanašamo na uporabo GPS (angl. global positioning system) sistemov, saj so pri tem dokazano zanesljivi. V nogometu je potrebno hitrost trenirati na integriran način, kar pomeni povezovanje elementov tehnike, taktike in telesne priprave, ter z vidika pomena preventive pred poškodbami vključevati tudi krivočrtni tek oziroma sprint. V praksi se moramo pri tedenski periodizaciji predvsem zavedati in upoštevati značilnosti in zahteve treh obdobij: faze regeneracije, faze kondicioniranja in faze »tejperinga«. V mesečnem planiranju moramo na sistematičen in načrtovan način iskati dneve (okna priložnosti), kjer so lahko igralci izpostavljeni največjim obremenitvam v smislu moči, vzdržljivosti in hitrosti. Pomanjkanje HSR na treningu in posledično nenadno povečanje le tega med tekmo privede do slabše izvedbe in poveča možnost poškodb.
Ključne besede: Nogometne zahteve, sledenje, integracija, sprint, tek, HIIT
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,53 MB) |
9. |
10. Kognitivni in psihofiziološki vidiki izgorelosti : doktorska disertacijaMarina Horvat, 2023, doktorska disertacija Opis: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem.
V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje.
Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Ključne besede: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 168
Celotno besedilo (3,25 MB) |
