Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je natančno predstavljena konstrukcija vpetja sistema za nizek izpust gnojevke in nosilca zaklepov za cisterno, ki ustreza tehničnim zahtevam in zagotavlja zanesljivo delovanje. Po analizi cisterne in razvoju več konceptnih rešitev smo izbrali optimalno. Modelirali smo v programu SolidWorks in izvedli računalniško analizo v programu PrePoMax. Rezultati so pokazali, da je vpetje robustno in primerno za predvidene obratovalne pogoje. Pri montaži smo odpravili nekatere nepredvidene težave in sistem uspešno pritrdili. Končni izdelek izpolnjuje vse tehnične zahteve in upošteva omejitve cestno prometnih predpisov.
Ključne besede: Sistem nizkega izpusta gnojevke, numerična analiza, 3D modeliranje, tehnične zahteve, trajnost, gnojevka
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,59 MB)

Opis: Fluktuacija zaposlenih je dandanes velik izziv za podjetja na informacijsko-tehnološkem področju, saj zaposleni pogosto menjavajo delodajalce. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja blagostanje zaposlenih, je ključno za ohranjanje usposobljenega osebja in omilitev izgube talenta. Naša tedenska dnevniška študija, izvedena v avstrijskem IT podjetju (n=52), je raziskala odnos med delovnimi zahtevami, delovnimi viri in blagostanjem zaposlenih, pri čemer smo upoštevali mediacijsko vlogo delovne zavzetosti in načina preživljanja prostega časa. Rezultati so razkrili, da je vpetost pomemben napovednik delovnega zadovoljstva, medtem ko je bila vitalnost negativno povezana s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Avtonomija je bila negativno povezana s stresom na delovnem mestu, podpora sodelavcev pa pozitivno povezana z zadovoljstvom pri delu in negativno s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Poleg tega je bil delovni pritisk pozitivno povezan s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo, medtem ko se je čustveni napor pozitivno povezoval zgolj s čustveno izčrpanostjo. Slednje ugotovitve poudarjajo pomemben vpliv teh dejavnikov na blagostanje zaposlenih in ponujajo vpogled organizacijam, kadrovskim oddelkom, vodjem in zaposlenim za kultiviranje pozitivnih delovnih kultur in okolij. Takšno delovno okolje lahko spodbuja angažiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kar navsezadnje prispeva k organizacijskemu uspehu.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje zaposlenih, delovna zavzetost, prostočasne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 22
Celotno besedilo (913,91 KB)

Opis: V nogometu se pričakuje razumevanje fizioloških in lokomotornih ali ne-lokomotornih zahtev. Z razvrščanjem igralcev v smislu funkcionalno-motoričnih sposobnosti se lahko ustvarja učinkovitejše treninge za vse posameznike v ekipi. Izredno pomemben del kondicijske priprave v nogometu je sledenje obremenitev. Ključnega pomena pri kondicijski pripravi nogometašev je, da imajo trenerji jasno sliko pri doseganju ciljev (moč, hitrost, vzdržljivost, regeneracija, reakcija itd.). V procesu treninga je pomembna fizična, tehnična in taktična integracija. Pri vrednotenju MSS (angl. največje hitrosti sprinta) se lahko zanašamo na uporabo GPS (angl. global positioning system) sistemov, saj so pri tem dokazano zanesljivi. V nogometu je potrebno hitrost trenirati na integriran način, kar pomeni povezovanje elementov tehnike, taktike in telesne priprave, ter z vidika pomena preventive pred poškodbami vključevati tudi krivočrtni tek oziroma sprint. V praksi se moramo pri tedenski periodizaciji predvsem zavedati in upoštevati značilnosti in zahteve treh obdobij: faze regeneracije, faze kondicioniranja in faze »tejperinga«. V mesečnem planiranju moramo na sistematičen in načrtovan način iskati dneve (okna priložnosti), kjer so lahko igralci izpostavljeni največjim obremenitvam v smislu moči, vzdržljivosti in hitrosti. Pomanjkanje HSR na treningu in posledično nenadno povečanje le tega med tekmo privede do slabše izvedbe in poveča možnost poškodb.
Ključne besede: Nogometne zahteve, sledenje, integracija, sprint, tek, HIIT
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,53 MB)

Opis: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem. V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje. Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Ključne besede: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 139
Celotno besedilo (3,25 MB)

Opis: Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Poleg tega se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V nalogi se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno pojasnijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti poleg situacijskih in demografskih spremenljivk. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Poleg tega odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti pa ima poleg tega večjo vlogo tudi odsotnost virov. Individualni dejavniki pojasnijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; pojasnjujejo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče pojasniti s situacijskimi in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
Ključne besede: Izgorelost, socialno-čustvene veščine, srednješolski učitelji, odnosna kompetentnost, čustvene zahteve.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 420; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,03 MB)