| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI OTROK V VRTCU
Andreja Krebs, 2014, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji imamo kakovostne vrtce, ki otrokom nudijo možnosti za vsestranski razvoj. K temu pripomore načrtovanje kakovostnih dejavnosti in evalviranje napredka otrok. K dobrim in uspešnim ustanovam pa vsekakor spada zagotavljanje varnosti otrok, ki ga urejajo mnogi pravilniki in interni akti, katerih podlaga je Zakon o vrtcih. Magistrsko delo obravnava Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, Pravilnik o varnosti otrok v vrtcu, Varnostni načrt na igralih in Pravilnik o požarnem redu. V delu smo proučili kazensko odgovornost ter civilno-pravne vidike odgovornosti vrtca in vzgojiteljev. V empiričnem delu magistrske naloge smo ugotavljali, na kakšne načine in v kolikšni meri se varnost v vrtcih zagotavlja ter v kolikšni meri so strokovni delavci seznanjeni s pravilniki, ki to področje urejajo. Zanimala so nas stališča ter izkušnje staršev in vzgojiteljev koroških vrtcev, ki smo jih ob koncu empiričnega dela tudi primerjali.
Ključne besede: varnost otrok v vrtcu, prostor in oprema, varnost na igralih, požarni red, ukrepi za zagotavljanje varnosti, poškodbe otrok v vrtcu.
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 2633; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

12.
ORGANIZACIJSKI MODEL ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN KAKOVOSTI PRI OBRAVNAVI PSIHIATRIČNEGA BOLNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DELEŽNIKOV
Branko Gabrovec, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se lotili raziskovanja varnosti in kakovosti obravnave psihiatričnega bolnika z vidika različnih deležnikov, posebej pa smo se osredotočili na pojav izbruha agresije in različnih oblik nasilja. Od različnih deležnikov smo v ospredje postavili zdravstveno nego, ki je med deležniki v procesu obravnave najbolj izpostavljena, še posebej med zaposlenimi v zdravstveni negi v psihiatričnih bolnišnicah, psihiatričnih domovih in CUDV. Dosedanje raziskave in disertacije na tem področju so redke, hkrati pa se večinoma »dotikajo« le medikamentoznih ukrepov. V teoretičnem delu smo predstavili različne vire in znanja o: zagotavljanju varnosti, kakovosti storitev, kakovosti v zdravstvu, zadovoljstvu uporabnikov, psihiatričnih boleznih in stanjih, nasilju psihiatričnih bolnikov in empiričnih podatkih ter regulaciji področja in njenih prednostih ter slabostih. V nadaljevanju smo predstavili predlagan organizacijski model obravnave agresije in funkcionalnega izobraževanja, ki smo ga 3 leta izvajali v določenih javnih zavodih. Za pripravo empiričnega dela smo s študenti 2. letnika magistrskega študija zdravstvene nege izvedli fokusno skupino, s katero smo želeli pridobiti večjo širino mnenj in istočasno testirati anketni vprašalnik. V empiričnem delu smo opravili raziskavo najbolj izpostavljenega profila (zdravstvena nega) v psihiatričnih bolnišnicah, domovih in CUDV. V raziskavi smo želeli ugotoviti vrsto in pogostost različnih oblik agresije, s katerimi se soočajo anketirani, ter ugotoviti uspešnost predlaganega organizacijskega modela. Skupno so na anketo odgovorile 303 osebe. Ugotovili smo, da se je v celotni populaciji z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 85,5 % anketiranih, s fizičnem nasiljem 74,9 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 55,8 % anketiranih. Pri zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah (n=203) se je z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 92,6 % anketiranih s fizičnem nasiljem 84,2 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 63,5 % anketiranih. Z raziskavo smo tudi potrdili uspešnost predlaganega organizacijskega modela.
Ključne besede: Varnost, kakovost, psihiatrični, bolnik, nasilje, agresija, zdravstvena nega, sprejem proti volji, zagotavljanje varnosti, upravljanje kakovosti
Objavljeno: 20.08.2014; Ogledov: 1775; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

13.
PRAVNI IN ETIČNI VIDIKI ODGOVORNOSTI VZGOJITELJEV V VRTCU
Petra Sakovič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo združili razmišljanja različnih avtorjev ter skušali ustvariti celotno sliko odgovornosti dela vzgojiteljev iz dveh različnih zornih kotov, tako pravnega kot tudi etičnega, ki v praksi delujeta skupaj. Vsak zaposleni odgovarja za svoje delo in dejanja na delovnem mestu. Kako pa ta odgovornost vpliva na delo zaposlenih, pa je odvisno od vsakega posameznika posebej. Vzgojitelji smo poklicno zavezani Kodeksu etičnega ravnanja v vrtcu, ki predstavlja moralno zavezujoč akt, ki ga zaposleni v vrtcu, njegove vrednote in načela, razumemo kot zbirko smernic za zgledno delo. V nadaljevanju smo opredelili pojem nadzorstvene dolžnosti in ga umestili v prakso. Podrobneje smo predstavili Pravilnik o varnosti otrok v vrtcu, ki ga mora imeti vsak vrtec. Prav tako pa smo izpostavili bistvene strategije za preprečevanje poškodb otrok v vrtcih. Pri tem smo se sklicevali na Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, Pravilnik o varnosti otrok v vrtcu, Standarde otroških igrišč ter si ogledali otroška igrišča in odgovornost vzgojiteljev z vidika zakonodaje. Ob vsem tem pa smo skušali vplesti vlogo vzgojitelja, ki prevzema ne samo eno vlogo, ampak več vlog hkrati, hkrati pa mora opravljati svoje delo pošteno, vestno ter odgovarjati za kršitve dolžnosti. V drugem delu predstavljamo izide empirične raziskave iz pomurskih vrtcev o: vzrokih, pogostosti, kraju in vrsti poškodb otrok, prav tako so nas zanimali podatki o počutju zaposlenih ob poškodbi otroka, stopnji potrebnega nadzora glede na starost otrok, podatki o opuščanju dejavnosti, izvedbi varnostnih ukrepov in zaščiti pred odgovornostjo, omejenosti sposobnosti dela, najpogostejših sankcijah, pogostosti in vzrokih za tožbe s strani staršev. Namen raziskave je: - preučiti odgovornost vzgojiteljev pri izvajanju nadzorstvene dolžnosti, - poiskati vzroke, ki privedejo do poškodb v vrtcih, - preučiti ukrepe vzgojiteljev, s katerimi poskrbijo za varnost otrok. Pri tem so nas zanimale razlike glede na delovno dobo vzgojiteljev.
Ključne besede: varnost otrok v vrtcu, ukrepi za zagotavljanje varnosti, poškodbe otrok, odgovornost vzgojiteljev
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1209; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

14.
Zbornik radova
2011, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: krizni management, krizno komuniciranje, krizno upravljanje, krizni načrt, varnost, zagotavljanje varnosti, posvetovanja, konference, zborniki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 321; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

15.
Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti - raziskave v Evropi
Anja Završnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko se je kriminaliteti nemogoče izogniti, zato je pomembno, da se tega dobro zavedamo in poskušamo najti čim več različnih načinov za njeno uspešno preprečevanje in omejevanje. Tako kot drugod po svetu se tudi v Evropi srečujemo z različnimi vrstami kriminala, predvsem s preprodajo drog, z organiziranim kriminalom in migracijami. V Evropi so številne organizacije in institucije sprejele različne dokumente, priporočila in smernice, katerih namen je zajeziti kriminal in povečati varnost v Evropski uniji. Na tem področju so v zadnjem času zelo aktivni tudi različni projekti, v katerih aktivno sodeluje tudi Slovenija, predvsem Fakulteta za varnostne vede. V preteklosti je bil poudarek na zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti precej manjši. Danes pa se ljudje močno zavedajo, kako pomembno je, da si medsebojno pomagajo in svetujejo. Tudi sodelovanje med občani in pristojnimi institucijami se je močno izboljšalo, predvsem policija je začela dajati večji poudarek preventivnem delu in svetovanju občanom. Kljub mnogim projektom se je treba zavedati, da se kriminalitete ne da popolnoma izkoreniniti, saj ljudje dobivajo vedno nove ideje, kako se izogniti roki pravice. Prav zaradi tega je pomembno tesno sodelovanje in pripravljenost na sprejemanje novih idej ter nadaljnje učenje. Tudi v prihodnje se bomo srečevali s podobnimi problemi, zato je pomembno, da se že sedaj pripravljajo potrebni načrti in strategije, ki nam bodo pomagale omejevati in preprečevati kriminal ter še naprej zagotavljati varnost v lokalnih skupnostih.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, preprečevanje kriminalitete, preventiva, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 725; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (555,64 KB)

16.
Analiza potreb po pluralni policijski dejavnosti
Tadej Hafner, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je, da z analizo občinskih programov varnosti vseh treh občin v Zasavju, analizo podatkov kaznivih dejanj in drugih virov ogrožanja ter intervjujev z občinskimi svetniki na območju Zasavja, definiramo potrebe po pluralni policijski dejavnosti v statistični regiji Zasavje. V teoretičnem delu magistrske naloge smo z deskriptivno metodo ter analizo domače in tuje literature opisali pojme in dejstva pluralne policijske dejavnosti ter predstavili zgodovinsko in geografsko ozadje vseh treh občin v Zasavju. V drugem, empiričnem delu, je poudarek bolj na analitičnem pristopu, kjer smo z zbiranjem, primerjavo in obdelavo podatkov iz javnih virov, uradnih evidenc, zakonov, strokovne literature, spletnih strani in intervjujev z občinskimi svetniki iz občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorja ob Savi, definirali potrebe po pluralni policijski dejavnosti v Zasavju. Ugotovili smo, da občinski svetniki v Zasavju niso v celoti seznanjeni s konceptom pluralne policijske dejavnosti, ter da je socialno stanje v Zasavju zaskrbljujoče, kar predstavlja pereč varnostni problem. Naša najpomembnejša in ključna ugotovitev te magistrske naloge je, da v Zasavju obstajajo potrebe po pluralni policijski dejavnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, pluralna policijska dejavnost, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, občinsko redarstvo, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 571; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

17.
Odgovornost zaposlenih v sistemu zagotavljanja varnosti živil v živilsko predelovalnem podjetju
Martina Zabukošek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V živilsko prehranski industriji je zagotavljanje varnosti in kakovosti živil ključno z vidika varovanja zdravja ljudi. Sistemi in zakonodaja na področju zagotavljanja varnih živil so zelo dobro razviti, vendar se na trgu še vedno pojavljajo živila, ki ne dosegajo najvišjega nivoja varne in zdrave hrane. Razvija se novo področje, ki je še dokaj neraziskano, in sicer se imenuje »kultura zagotavljanja varnosti živil«. Skladno z ugotovljeno raziskovalno vrzeljo smo v okviru magistrskega dela preučevali konceptualno zasnovo modela, ki v ospredje postavlja zaposlenega, njegovo odgovornost in znanje do varnih živil. Raziskovalni del magistrskega dela je potekal v srednje velikem živilskem podjetju, ki ima dobro razvite sisteme zagotavljanja varnosti živil, v vseh fazah procesa upošteva zakonodajo in načela dobre proizvodne in higienske prakse, dosega visoke rezultate glede izpolnjevanja zahtev standardov, vendar se na trgu vseeno pojavljajo reklamacije njegovih izdelkov, ki bi lahko vplivale na varnost končnega živila. Zato je bil namen magistrskega dela ugotoviti vrste dejavnikov, ki vplivajo na pojav neskladij. Pri raziskavi smo uporabili kombinacijo kvantitativnih (anketiranje zaposlenih, analiza prijavljenih reklamacij) in kvalitativnih metod (opazovanje zaposlenih med procesom dela). Rezultati empiričnega dela raziskave v podjetju so pokazali, da imajo zaposleni visoko razvito zavest in odnos do varnih živil, in da se le-ta z usposabljanjem nadgrajuje, ter da demografske značilnosti zaposlenih (spol, starost, izobrazba in delovne izkušnje) ne vplivajo na oblikovanje kulture do varnih živil. Prav tako smo v empiričnem delu preverili zanesljivost merskih inštrumentov za merjenje različnih dejavnikov (vodenje in podpora sodelavcev, komunikacija, zavzetost zaposlenih – prizadevnost, sredstva – viri – okolje, obremenjenost na delovnem mestu, zavedanje tveganja in učinkovitost usposabljanja), ki vplivajo na odnos zaposlenih do varnih živil. Z opazovanjem zaposlenih smo ugotovili tudi nedoslednosti zaposlenih v procesu dela, ki so se v večini primerov po opozorilih nadrejenih popravile. Končni sklep raziskave je, da je potrebno zaposlene nenehno usposabljati glede načel zagotavljanja varnih živil. S tem se vse bolj razvija kultura zaposlenih do zagotavljanja varnih živil, v procesih se pojavlja manj napak in s tem je možnost nastanka reklamacij manjša.
Ključne besede: varnost živil, zaposleni, usposabljanje zaposlenih, kultura zagotavljanja varnosti živil, sistemi za zagotavljanje varnosti živil, zakonodaja na področju varnosti živil
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 732; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

18.
PORABA PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA TRANSFERE POSAMEZNIKOM NAMENJENIH ZA DENARNO SOCIALNO POMOČ NA DRŽAVNI IN OBČINSKI RAVNI
Darja Lehner Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V proračunu Republike Slovenije (v nadaljevanju proračun RS) in proračunih občin se zagotavljajo tudi sredstva za socialne transfere. Pomemben del teh sredstev predstavljajo denarne socialne pomoči (v nadaljevanju DSP). Gre za sredstva, ki so namenjena tistim državljanom, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, torej socialno najšibkejšemu delu prebivalstva. V magistrski nalogi podrobneje proučujem dodeljevanje DSP kot del socialnih transferov na državni in občinski ravni v obdobju od leta 2008 do leta 2015. Jedro magistrske naloge se nanaša na ugotovitve, ali država in izbrane občine poskrbijo kot dobri gospodarstveniki proračunov za vrnitev sredstev v proračune v primerih, kjer so za to izpolnjeni pogoji na podlagi 128. člena in 129. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in 36. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Podrobno sem raziskovala dodeljevanje socialnih transferov v izbranih štirih občinah, v Občini Šalovci, v Mestni občini Murska Sobota (v nadaljevanju MOMS), v Občini Trzin in v Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Ugotovila sem, da občine socialne transfere dodeljujejo na podlagi avtonomnih pravnih aktov, po vrsti in višini različno. Njihova vrsta in višina socialnih transferov je odvisna od razvitosti občine. Čim manj je občina razvita, nižji so socialni transferi. V magistrski nalogi sem proučevala vračilo dodeljenih sredstev za socialno varnost. Razdelala sem pravne podlage ZD, ZSVarPre in avtonomne akte občin, ki se nanašajo na dodeljevanje socialnih transferov. Ugotovila sem, da tako na državni kot na občinski ravni, niti država niti izbrane občine niso upoštevale predpisov o vračanju sredstev socialnih transferov.
Ključne besede: proračunski sistem državnega in občinskega proračuna, tekoči transferi, transferi za zagotavljanje socialne varnosti, DSP, pravna ureditev vračanja sredstev denarne socialne pomoči, Slovenija, Avstrija
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 489; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

19.
Policijsko delo v skupnosti - primer urbanizirane vasi Limbuš
Marjetka Planinc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali policijsko delo v skupnosti. To je moderni način izvajanja policijske dejavnosti, pri katerem policisti in krajani sodelujejo. V uvodu smo z deskriptivnim pristopom opredelili vlogo policije v družbi in pojem deviantnega vedenja. V teoretičnem delu smo prikazali razvoj policije v Republiki Sloveniji, predstavili sedanjo zakonsko podlago za delovanje policije in opisali pričakovane karakteristike policistov. Implementacijo policijskega dela v skupnosti smo ugotavljali z raziskavo v urbanizirani vasi Limbuš. Empirični del vsebuje demografske podatke kraja in krajanov. Glavni metodi dela sta bili osebni, strukturirani intervju z akterji varnosti ter pisna in elektronska anketa za krajane. Ugotovili smo, da ključni akterji dejavno sodelujejo pri zagotavljanju varnosti v Limbušu. Krajani se počutijo varno, želijo sodelovati s policijo, niso pa seznanjeni s policijskim delom v skupnosti ter vodjem policijskega okoliša. Policijsko delo v skupnosti se v kraju Limbuš implementira počasi. Posebnost diplomske naloge je organizacija in izvedba okrogle mize z naslovom »Ali se počutite varno?«. V kraju Limbuš je dogodek predstavljal prvo takšno povezavo med teoretičnimi, strateškimi in usmeritvenimi dokumenti Ministrstva za notranje zadeve in Policije, gosti (podžupan Mestne občine Maribor, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor, predsednik krajevne skupnosti) ter prebivalci, ki jim je pravzaprav namenjena policijska dejavnost. Izpostavljeni so bili problemi nevarnih šolskih poti, finančne podhranjenosti krajevne skupnosti in (s tem povezane) neurejene kanalizacije. Ugotovili smo, da bi bilo dobro organizirati še eno okroglo mizo, na kateri bi bil gost vodja policijskega okoliša. Rezultati diplomskega dela so koristna informacija tako za strokovnjake, raziskovalce področja varnosti v Sloveniji, kot tudi za laične bralce.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 777; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (743,67 KB)

20.
Pravna analiza razmerij med policijo in redarstvom na področju lokalne samouprave
Tjaša Vidovič, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji zagotavljata varnost v lokalnih skupnostih tako policija kot občinska redarstva. V primerjavi s policijo, ki je pristojna za opravljanje nalog na območju celotne Slovenije, pa so občinska redarstva omejena na območje občine ustanoviteljice. V prvem delu diplomske naloge sem analizirala kakšna pooblastila imajo policisti po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije ter občinski redarji po Zakonu o občinskem redarstvu. Vključila sem še primerjavo njunih nalog po Zakonu o javnem redu in miru, Zakonu o pravilih cestnega prometa in po Zakonu o prekrških. V tem delu sem tudi analizirala primer Mestne občine Ptuj, ki je najstarejše mesto v Sloveniji in zato turistično privlačna destinacija, prepletena z veliko rekreativnimi potmi in je ureditev področja varnosti pomembna. V zadnjem delu sem primerjala pravno ureditev Slovenije z ureditvijo drugih držav članic Evropske Unije, natančneje s Hrvaško in Italijo. Kljub temu da so članice Evropske Unije in so pravni redi držav članic v skladu z mednarodnim pravom, pa se njihovi notranji pravni redi med seboj razlikujejo.
Ključne besede: lokalna samouprava, varnost, zagotavljanje varnosti, policija, policisti, redarstvo, redarji, pooblastila, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 412; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (447,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici