| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Po sledeh agrarne reforme in zaplemb v letih 1945-1949: primer rodbine Lemež
Lea Lemež, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine. Njihovo poznavanje je eden izmed osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj po letu 1945. Če hočemo obdobje po vojni razumeti, moramo misliti na posameznike in njihove usode. Poznavanje problematike povojnih zaplemb je ključno za razumevanje preobrazbe zasebne lastnine v državno. Kot večina agrarnih reform v zgodovini je bila tudi agrarna reforma po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji izpeljana s ciljem pridobiti premoženje in ne s ciljem zadostitve tistim, ki jih ukrep zadeva. Z agrarno reformo v Sloveniji, izpeljano leta 1946, so veleposestnikom, Cerkvi in večjim kmetom odvzeli zemljo in jo razdelili pod geslom »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Kljub tovrstnemu ukrepu je veliko zemlje ostalo v državnih rokah. Velik poudarek v pričujočem delu je predvsem na represiji do kmečkega prebivalstva, natančneje do rodbine Lemež. Posebna pozornost je namenjena razlastitvam, zaplembam in sodnim procesom. Poglavje o političnih sodnih procesih zoper rodbino Lemež je skoraj v celoti pisano na osnovi proučevanja arhivskega gradiva, saj literature o posameznih kmečkih oškodovancih agrarne reforme ni na razpolago veliko. Posebej pomembno poglavje v magistrski nalogi je psihološki vpliv na družino Lemež, ki je v celoti napisano na podlagi osebnih izpovedi družinskih članov.
Ključne besede: agrarna reforma, odvzemi, družina Lemež, zadruge, veleposestniki.
Objavljeno: 11.02.2019; Ogledov: 1156; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (5,76 MB)

2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
PRISTOJNOSTI ORGANOV PRI SPREJEMANJU LETNEGA POROČILA V ZADRUGI
Janja Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Zadruga je zaradi svojega namena in ciljev, ki jih zasleduje pri delovanju specifična skupnost oseb, ki so povezne zaradi zadovoljevanja svojih skupnih gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb. Zadruge se razlikujejo glede na vrsto, velikost, dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo in druge lastnosti, vse pa imajo enak namen in cilj, to je zadovoljevati potrebe svojih članov in povečevati njihove gospodarske koristi. Vodenje, upravljanje in nadzor so funkcije, ki jih v zadrugi opravljajo člani, ki so izvoljeni v upravni in nadzorni odbor. Najvišji organ s pristojnostmi za odločanje o najpomembnejših odločitvah za zadrugo pa je občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani zadruge. Tako kot drugi poslovni subjekti mora tudi zadruga ob koncu poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Računovodstvo zadruge se nekoliko razlikuje od računovodenja v gospodarskih družbah, kar je predvsem posledica organiziranosti zadruge in sestave kapitala, posredno pa tudi namena zadruge. Postopek sprejemanja letnega poročila v zadrugi je večstopenjski proces, pri katerem sodelujejo organi upravljanja in vodenja. Upravni odbor pripravi letno poročilo in ga preda nadzornemu odboru, ta pa ga pregleda, poda svoje mnenje in ga preda občnemu zboru v sprejem. Primerjava organiziranosti zadrug v drugih državah EU pokaže, da se zadruge med seboj bistveno ne razlikujejo. Čeprav se pojavijo razlike v nekaterih pristojnostih organov, omejitvah za sklepčnost in podobnih podrobnostih, ki jih določa državna zakonodaja, je vsem skupno zagotavljanje gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi za člane. Tudi pri postopku sprejemanja letnega poročila med zadrugami v državah EU ni bistvenih razlik. Zelo podobna oblika organiziranosti se pojavi pri delniški družbi; primerjava je pokazala, da je postopek sprejemanja letnega poročila v delniški družbi zelo podoben postopku v zadrugi. Razlika se pojavi le pri zadnji stopnji, sprejetju, ki ga v zadrugi opravi občni zbor, v delniški družbi pa že nadzorni svet. Kljub razlikam pa je izdelava letnega poročila za vse zadruge in druge gospodarske subjekte obvezna in zelo pomembna.
Ključne besede: zadruga, organi zadruge, pristojnosti organov zadruge, letno poročilo, sprejemanje letnega poročila
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 1812; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (684,67 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici