| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRISTOJNOSTI ORGANOV PRI SPREJEMANJU LETNEGA POROČILA V ZADRUGI
Janja Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Zadruga je zaradi svojega namena in ciljev, ki jih zasleduje pri delovanju specifična skupnost oseb, ki so povezne zaradi zadovoljevanja svojih skupnih gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb. Zadruge se razlikujejo glede na vrsto, velikost, dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo in druge lastnosti, vse pa imajo enak namen in cilj, to je zadovoljevati potrebe svojih članov in povečevati njihove gospodarske koristi. Vodenje, upravljanje in nadzor so funkcije, ki jih v zadrugi opravljajo člani, ki so izvoljeni v upravni in nadzorni odbor. Najvišji organ s pristojnostmi za odločanje o najpomembnejših odločitvah za zadrugo pa je občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani zadruge. Tako kot drugi poslovni subjekti mora tudi zadruga ob koncu poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Računovodstvo zadruge se nekoliko razlikuje od računovodenja v gospodarskih družbah, kar je predvsem posledica organiziranosti zadruge in sestave kapitala, posredno pa tudi namena zadruge. Postopek sprejemanja letnega poročila v zadrugi je večstopenjski proces, pri katerem sodelujejo organi upravljanja in vodenja. Upravni odbor pripravi letno poročilo in ga preda nadzornemu odboru, ta pa ga pregleda, poda svoje mnenje in ga preda občnemu zboru v sprejem. Primerjava organiziranosti zadrug v drugih državah EU pokaže, da se zadruge med seboj bistveno ne razlikujejo. Čeprav se pojavijo razlike v nekaterih pristojnostih organov, omejitvah za sklepčnost in podobnih podrobnostih, ki jih določa državna zakonodaja, je vsem skupno zagotavljanje gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi za člane. Tudi pri postopku sprejemanja letnega poročila med zadrugami v državah EU ni bistvenih razlik. Zelo podobna oblika organiziranosti se pojavi pri delniški družbi; primerjava je pokazala, da je postopek sprejemanja letnega poročila v delniški družbi zelo podoben postopku v zadrugi. Razlika se pojavi le pri zadnji stopnji, sprejetju, ki ga v zadrugi opravi občni zbor, v delniški družbi pa že nadzorni svet. Kljub razlikam pa je izdelava letnega poročila za vse zadruge in druge gospodarske subjekte obvezna in zelo pomembna.
Ključne besede: zadruga, organi zadruge, pristojnosti organov zadruge, letno poročilo, sprejemanje letnega poročila
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 1483; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (684,67 KB)

2.
RAČUNOVODSKI IN REVIZIJSKI VIDIK STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA OBRTNE ZADRUGE V DELNIŠKO DRUŽBO
Barbara Žežko, 2010, diplomsko delo

Opis: Zadruga je članska oblika pravne osebe in ima tipično značilnost korporacije. Od gospodarskih družb se razlikuje glede pridobivanja dobička, kot osnovnega cilja. Posebnost zadruge je njeno premoženje, ki ni ne zasebno, ne državno. Za preoblikovanje zadruge v delniško družbo je potreben sklep občnega zbora zadruge. Problem pri preoblikovanju pa predstavlja nerazdeljiv zadružni kapital, za katerega se tolmači, da ga je zadruga pridobila na neodplačen način. Dokazati, da zadruga takšnega premoženja nima je težko. S preoblikovanjem zadruge v delniško družbo bi se ekonomski učinek zadruge, ki se sedaj kaže v gospodarski pomoči zadružnikom izničil, saj bi začel prevladovati boj za dobiček.
Ključne besede: Zadruga, nerazdeljiv zadružni klapital, zadružna načela, zadružna lastnina, zadružno premoženje.
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 1167; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (452,00 KB)

3.
TRŽENJSKI SPLET KMETIJSKO GOZDARSKE ZADRUGE SAVA Z.O.O., LESCE IN NAKUPNE ODLOČITVE KUPCEV
Petra Nadižar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sava z.o.o., Lesce. Na kratko bomo opisali zgodovino zadruge, seznanili se bomo z vsemi dejavnostmi, s katerimi se ukvarjajo, vam predstavili vse, kar imajo na tržišču, torej katere storitve in izdelke ponujajo, predstavili prvine ter 4 x P – trženjski splet zadruge. Glavni namen naše diplomske naloge bo ugotoviti, zakaj se kupci odločajo za nakup v kmetijski zadrugi, ugotoviti zadovoljstvo kupcev s ponudbo izdelkov, cenami izdelkov, blagovnimi znamkami, plačilnimi pogoji, kakšno je zadovoljstvo pri urejenosti zunanjosti in notranjosti kmetijske zadruge, kakšne so izkušnje z izdelki in trgovino, ocenjevali bomo tudi prijaznost in strokovnost zaposlenih. V teoretičnem delu bomo opisali pomen trženjskega spleta, prvine trženjskega spleta (7 x P), pomen nakupnega odločanja, proces nakupnega odločanja, nakupne vloge kupcev, nakupno vedenje, stopnje v procesu nakupnega odločanja in predstavili dejavnike, ki vplivajo na nakupne odločitve. V raziskovalnem delu bomo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli v njihovi kmetijski trgovini v Lescah, in na katerega je odgovorilo 70 anketirancev. Naredili bomo celotno analizo vprašalnika, vprašanja opisali ter jih odstotkovno in grafično ponazorili. V sklepnem delu bomo navedli ugotovitve raziskave in možne predloge za izboljšanje delovanja organizacije.
Ključne besede: trženjski splet, nakupne odločitve, zadovoljstvo, dejavniki, Kmetijsko gozdarska zadruga Sava z.o.o., Lesce
Objavljeno: 03.09.2014; Ogledov: 728; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Izvedba transporta živih živali v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina
Martina Sovinc, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu bomo najprej predstavili teorijo, ki zadeva prevoze živih živali v posameznih transportnih vejah in pravno ureditev na področju Slovenije in tudi Evrope. Svet Evropske skupnosti je leta 2004 sprejel uredbo, ki velja za celo Evropo in se nanaša na zaščito živali med prevozom in postopki povezanimi z njim. Skozi celotno diplomsko nalogo smo osredotočeni na organizacijo, pripravo in izvedbo transporta goveda po cesti, ki ga opravljajo v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Predstavili smo postopke za pridobitev ustrezne dokumentacije za opravljanje dejavnosti in vse manipulacije z živim tovorom med postopkom prevoza živali do klavnice. Ovrednotili smo prednosti in slabosti med natovarjanjem, prevozom in raztovarjanjem živali, ki so namenjene v klavnico. Predlagali smo tudi rešitve, ki so mogoče v našem primeru in tudi v drugih primerih transporta živih živali. Med najbolj racionalne smo uvrstili ozaveščanje ljudi o podpiranju lokalnih klavnic in prevozu mesa namesto živali ter uvedbo novih tehničnih izboljšav.
Ključne besede: transport živali, pravna ureditev, nadzor pri prevozu živali, kmetijska zadruga.
Objavljeno: 19.06.2015; Ogledov: 726; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

5.
RAZISKAVA SORTNIH VIN POD ENOTNO BLAGOVNO ZNAMKO V LENDAVSKIH GORICAH
Metka Žižek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spoznali in podrobneje raziskali pomen in obstoj blagovne znamke, ki smo jo opredelili tudi teoretično. S pomočjo praktičnega primera pa smo pomen tudi predstavili. Opredelili smo pojme s področja trženja, samega trženjskega spleta, to so navpične tržne poti (pomen, oblikovanje in problemi na tržnih poteh) in še nekaj področij, ki zajemajo blagovno znamko (razvoj, premoženje, imidž in identiteta blagovne znamke, njena vizija ter embaliranje in etiketiranje). Največji poudarek smo namenili zadnjemu poglavju, to je raziskavi o združitvi vinogradnikov, odprtju skupne enotne blagovne znamke sortnih vin in odprtju vinogradniške zadruge. Postavili smo tudi hipoteze, ki smo jih po ugotovitvah in analizi sprejeli ali zavrnili. V zadnjem poglavju smo spoznali tudi razlike med rezultati. Na podlagi le-teh smo prišli do končnih ugotovitev in predlogov za izboljšanje kritične ocene in končnega sklepa.
Ključne besede: blagovna znamka, navpične tržne poti, enotna blagovna znamka sortnih vin, vinogradniška zadruga.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 370; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
ORGANIZIRANOST PERUTNINARJEV V OKVIRU ZADRUGE - NA PRIMERU ZADRUGE X
Jadranka Morelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi obravnavamo temo organiziranosti rejcev v okviru zadruge, ki izvajajo storitve vzreje piščancev. Raziskali smo prednosti, ki jih rejcem prinaša članstvo in združevanje v zadrugo v primerjavi z individualnim sodelovanjem z naročnikom industrijske predelave.. Spoznali smo, da so te prednosti za rejca, člana zadruge, zlasti odsotnost tržnega tveganja, popolna proizvodna orientiranost rejca, stabilnost zaslužka, financiranje proizvodnje, vodenje knjigovodskih/računovodskih storitev za rejca s strani zadruge in močnejša pogajalska pozicija rejcev. Zadruga je brez dvoma ena izmed pomembnih organiziranih oblik poslovanja, ki v ospredje postavlja člane, kateri so tudi lastniki ter nadzorujejo poslovanje in porabo kapitala. Ne glede na višino deleža, ki ga ima posamezni član v zadrugi, ima vsak član enako moč odločanja. Zato rejci kot izvajalci storitev reje piščancev vidijo prednosti v modelu skupnega organiziranega nastopa preko zadruge.
Ključne besede: zadruga, rejec, perutninarstvo
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 384; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (646,59 KB)

7.
PRIMERJAVA RAČUNOVODSTVA V SOCIALNEM PODJETJU ORGANIZIRANEM KOT ZADRUGA V SLOVENIJI, ITALIJI IN NA HRVAŠKEM
Simon Sedmak, 2016, diplomsko delo

Opis: Zadružništvo in podjetništvo, prihodnost sinergije. V času globalizacije in vse hitrejše gospodarske rasti so vidne socialne razlike na vseh področjih. Zadruge v obliki socialnega podjetništva so pravnostatusna oblika poslovanja. Zaradi večjega števila članov se zadruga kot socialno podjetje lažje bori proti krizi in vse večji konkurenci na trgu. Vendar so v državah Evropske unije glede zadrug velike razlike, saj dajejo članice za poslovanje teh organizacij različne spodbude. V Italiji so deležne močne podpore tako pri financiranju kot pri velikem zniževanju davčnih obveznosti, medtem ko je v Sloveniji vlada sicer predlagala tovrstne projekte, vendar niso v zadostni meri podprti, da bi jih bilo mogoče aktivno izvajati. Na Hrvaškem so ukrepi na tem področju, četudi je tudi ta država članica Evropske unije, še v povojih. Razvoj socialnih politik na evropskih tleh bi moral biti dolgoročen, zelo aktiven in hitro izvedljiv. Če bi bilo tako, bi se socialno-podjetniške pobude razvijale v še večji meri. Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Osnovni namen te alternativne oblike podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju načel socialnega podjetništva. Ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb in opravlja družbeno koristne dejavnosti. Zadružništvo se pojavlja kot ena od ključnih oblik socialnega podjetništva in je ena od možnih alternativ tradicionalnega podjetništva. Zadruge so opredeljene kot organizacije posebne vrste, za katere veljajo na področju računovodenja tudi določene posebnosti.
Ključne besede: socialno podjetništvo, zadružništvo, poslovanje, računovodenje, pravnostatusne oblike, zadruga kot socialno podjetje in evropska zadruga
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 272; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (906,31 KB)

8.
ZADRUŽNIŠTVO PRI NALOŽBAH V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
Jasmina Vengust Otorepec, 2016, diplomsko delo

Opis: Do leta 2020 bo vsaj 20 odstotkov bruto končne porabe energije v Evropski uniji potrebno proizvesti iz obnovljivih virov energije. V zadnjih letih se v določenih evropskih državah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije subjekti vse pogosteje povezujejo v energetske zadruge. Nemčija in Danska imata v tem pogledu najbolj izpopolnjeno zakonodajo, prav tako pa je v teh dveh državah tovrstna oblika naložb v OVE najbolj razširjena. Medtem, ko sta je Danska osredotočila predvsem na vetrno energijo, nemške zadruge uporabljajo bolj razpršen portfelj. Energetske zadruge so v tem trenutku optimalna pravna oblika, ki omogočajo preoblikovanje iz monopolnih energetskih korporacij v energetsko demokracijo, ter omogoča državljanom, da aktivno sodelujejo v projektih obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Model REScoop ima številne prednosti. Najpomembnejše so pozitivni vpliv na okolje, ustvarjanje lokalne vrednosti, premoženjsko pravni vidiki, ki prinašajo dobičke iz kapitala, pri tem pa omejujejo osebno odgovornost iz naslova poslovanja. Energetske zadruge so marsikje v Evropi družbeno najbolj sprejemljiva pravna oblika gospodarske družbe za obnovljive vire energije. Lokalno nasprotovanje projektom v obnovljive vire energije (tipično za vetrne turbine) se zmanjša, če je državljanom dana možnost, da vlagajo in uporabljajo del proizvodnje take naprave za lastne potrebe. Tako ima lokalno prebivalstvo poleg deleža pri dobičku tudi dostop do čiste energije po pošteni ceni. Namen energetskih zadrug je v povezovanju, da so v lasti velike skupine državljanov, kjer so naložbe posameznih članov finančno sprejemljive. Take zadruge koristijo lokalni skupnosti, ustanovljene so z namenom, da izpolnijo določene potrebe skupnosti. Običajno delijo del dobička s svojimi člani, ostanek pa uporabijo za razvoj novih projektov ali korist lokalne skupnosti kot celote. Nekatere energetske zadruge so na primer financirale gradnjo lokalne energetsko varčne večnamenske dvorane, druge pa so postavile točko polnjenja za električna kolesa. Tako imajo vsi lokalni prebivalci koristi od projektov in dobičkov, ki jih ustvarjajo. V Evropi imamo več kot 2.400 energetskih zadrug, tako imenovanih REScoops - renewable energy cooperatives, ki se nahajajo predvsem v zahodni Evropi. Cilj teh držav pa je vsaj še podvojiti njihovo število. V Vzhodni Evropi obstaja zelo malo energetskih zadrug, primarno zaradi neugodnih podpornih mehanizmov za naložbe obnovljive vire energije, in zato, ker ima beseda "zadruga" še vedno negativen prizvok in spominja na komunističen sistem. Največ energetskih zadrug je ustanovljenih v Nemčiji, Avstriji in na Danskem. Sledijo pa jim tudi druge države: Švedska, Belgija, Velika Britanija, Španija, Hrvaška… V Sloveniji strokovne vladne službe priznavajo, da tudi pri nas obstaja potencial za kreiranje in razvoj lokalnih energetskih zadrug za proizvodnjo in koriščenje energije iz obnovljivih virov energije. Vendar je praksa ustanavljanja energetskih zadrug slabo razvita.
Ključne besede: zadruga, energetska zadruga, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 613; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (961,14 KB)

9.
Korporacijsko upravljanje zadrug v različnih pravnih sistemih
Martin Nose, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Glede na temeljnji namen zadruge, da na podlagi sodelovanja s člani uresničuje konkretne gospodarske, socialne in kulturne potrebe članov korporacijsko upravljanje kot sistem vodenja in nadzora zadrug poteka v okvirih, ki jih določajo mednarodno sprejeta zadružna načela in podrobneje urejajo pravna pravila, ki jih vsebuje zakonodaja o zadrugah. Pri tem se pravne ureditve med seboj razlikujejo glede stopnje podrobnosti in zavezujoče narave predpisov: od zelo splošnih določb do posebnih predpisov za posamezne vrste zadrug, pri čemer enovit model korporacijskega upravljanja na zakonodajni ravni ne obstaja. Zadružno upravljanje opredeljuje trojni položaj člana v razmerju do zadruge: kot vlagatelj, sodelavec (potrošnik, dobavitelj ali delavec) in upravljalec. Z vidika korporacijskega upravljanja je pomembna tako članska lojalnost kot tudi članska pripravljenost na dodatna vlaganja v kapital zadruge, dodatno poslovno sodelovanje in dodatno sodelovanje pri upravljanju. Zaradi tesnejše povezanosti člana z zadrugo imajo člani večjo vlogo v upravljanju zadruge kot delničarji v delniški družbi. Slabost zakonskega urejanja je precejšnja togost glede prilagajanja spremenjenim razmeram in potrebam. Pri podrobnejšem urejanju z zadružnimi pravili pa so tveganja zaradi omejenih izkušen in znanj, kratkoročnih interesov in trenutnega položaja zadruge. Kodeks upravljanja, pripravljen ob upoštevanju problemov in potreb v različnih zadrugah, vsebuje bolj fleksibilna pravila kot zakon ali zadružna pravila. Vsebuje priporočila in ureja vprašanja ter določa naloge dolgoročne narave, ki presegajo eno mandatno dobo organov vodenja in nadzora, na primer ohranjanje in povečevanje lojalnosti in zavezanosti članov v razmerju do zadruge, usmeritve glede poslovnega sodelovanja zadruge s člani, družbene odgovornosti zadruge, usposabljanje in izobraževanje članov zadruge, usmeritve za oblikovanje, sestavo in delovna področja organov v zadrugi ter načine razreševanja konflikta interesov pri članih poslovodnega in nadzornega organa.
Ključne besede: zadružno upravljanje, kodeks korporativnega upravljanja, zadruga
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
Aleksander Dev na Ptuju
Eva Murko, 2017, diplomsko delo

Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo. Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 827; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (7,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici