| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SOCIALIZEM NA VASI - ZADRUGE 1945-1950
Benjamin Puhan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je predstaviti razvoj kmetijskega zadružništva po drugi svetovni vojni. Diplomska naloga je izdelana po zgodovinski metodi tj. zbiranje in analiza virov. Osnovni viri so bili časopisni članki časnika Kmečki glas, uradni listi, arhivski viri, pričevanja ljudi in drugo. Ena od posledic druge svetovne vojne je bilo pomanjkanje osnovnih živil. Zaradi pomanjkanja je komunistična oblast vodila preskrbo prebivalstva. Eden glavnih virov pri zagotavljanju preskrbe prebivalstva so bili kmetje. Kmetijska proizvodnja je v tistem času bila slaba, predvsem zaradi pomanjkanja mehanizacije. Priložnost, da bi se donos v kmetijstvu izboljšal, je komunistična oblast videla v povezovanju in kot najboljšo obliko povezovanja je oblast videla v zadružništvu. Zato so že leta 1946 sprejeli splošni zakon o zadrugah, ki je določal kako naj bodo zadruge organizirane. Zakonodajo vezano na zadružništvo je oblast kasneje še dopolnjevala in spreminjala. Članstvo v zadrugah je bilo prostovoljno, vendar so nekatere kmete tudi s pomočjo davčne politike in drugih ukrepov prisili v vstop v zadrugo. Kmetijsko zadružništvo je po drugi svetovni vojni dobilo nove smernice. Zadruge so tako postale nekakšen most med državo in kmeti.
Ključne besede: zadružništvo, kmetijstvo, preskrba, komunistična partija Slovenije.
Objavljeno: 07.05.2015; Ogledov: 742; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
3.
4.
5.
PRIMERJAVA RAČUNOVODSTVA V SOCIALNEM PODJETJU ORGANIZIRANEM KOT ZADRUGA V SLOVENIJI, ITALIJI IN NA HRVAŠKEM
Simon Sedmak, 2016, diplomsko delo

Opis: Zadružništvo in podjetništvo, prihodnost sinergije. V času globalizacije in vse hitrejše gospodarske rasti so vidne socialne razlike na vseh področjih. Zadruge v obliki socialnega podjetništva so pravnostatusna oblika poslovanja. Zaradi večjega števila članov se zadruga kot socialno podjetje lažje bori proti krizi in vse večji konkurenci na trgu. Vendar so v državah Evropske unije glede zadrug velike razlike, saj dajejo članice za poslovanje teh organizacij različne spodbude. V Italiji so deležne močne podpore tako pri financiranju kot pri velikem zniževanju davčnih obveznosti, medtem ko je v Sloveniji vlada sicer predlagala tovrstne projekte, vendar niso v zadostni meri podprti, da bi jih bilo mogoče aktivno izvajati. Na Hrvaškem so ukrepi na tem področju, četudi je tudi ta država članica Evropske unije, še v povojih. Razvoj socialnih politik na evropskih tleh bi moral biti dolgoročen, zelo aktiven in hitro izvedljiv. Če bi bilo tako, bi se socialno-podjetniške pobude razvijale v še večji meri. Socialno podjetništvo je inovativna oblika podjetništva z velikim čutom odgovornosti za družbo in ljudi. Osnovni namen te alternativne oblike podjetništva je tržno delovanje ob upoštevanju načel socialnega podjetništva. Ustvarja nova delovna mesta za ranljive skupine oseb in opravlja družbeno koristne dejavnosti. Zadružništvo se pojavlja kot ena od ključnih oblik socialnega podjetništva in je ena od možnih alternativ tradicionalnega podjetništva. Zadruge so opredeljene kot organizacije posebne vrste, za katere veljajo na področju računovodenja tudi določene posebnosti.
Ključne besede: socialno podjetništvo, zadružništvo, poslovanje, računovodenje, pravnostatusne oblike, zadruga kot socialno podjetje in evropska zadruga
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 282; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (906,31 KB)

6.
Analiza poslovnega organiziranja v zadružništvo pri pridelovalcih okrasnih rastlin
Vanja Matijec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati pripravljenost pridelovalcev okrasnih rastlin za povezovanje v poslovno organiziranje zadružništvo. Za pridobitev informacij je bilo v maju in juniju 2017 anketiranih 17 pridelovalcev okrasnih rastlin iz severovzhodne Slovenije. Rezultati ankete so pokazali, da so pridelovalci v glavnem seznanjeni z obliko poslovnega organiziranja zadružništvo. Večina pridelovalcev (94 %) je mnenja, da bi bilo potrebno na območju SV Slovenije ustanoviti zadrugo pridelovalcev okrasnih rastlin. Ugotovili smo, da bi v primeru ustanovitve zadruge bila več kot polovica pridelovalcev pripravljena postati član zadruge, iz česar sledi, da so pripravljeni na povezovanje v zadrugo. V primeru ustanovitve zadruge pa pridelovalci ne bi bili pripravljeni zaposliti osebo, ki bi skrbela za nabavo repromateriala, trženje, promocijo in drugo. Raziskava je pokazala, da večina (69 %) pridelovalcev ni zadovoljna s sodelovanjem slovenskih vrtnarjev med seboj.
Ključne besede: okrasno vrtnarstvo, pridelovalci okrasnih rastlin, zadružništvo, organizacije pridelovalcev, poslovno organiziranje
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 296; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (548,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici