1. Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko deloLina Koprivnik, 2023, magistrsko delo Opis: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 622; Prenosov: 225
 Celotno besedilo (1,84 MB) |
2. Učinek kognitivnega računalniškega treninga pri aktivnih starejših odraslihVeronika Horvat, Anja Knez, 2019, magistrsko delo Opis: Staranje populacije je s seboj prineslo povečano zanimanje za kognitivni računalniški trening (KRT). Namen naše raziskave je bil preveriti učinek KRT-ja na kognitivne sposobnosti in njihove samoocene ter povezanost z izhodiščnimi kognitivnimi sposobnostmi in zadovoljstvom z življenjem pri specifični populaciji aktivnih starejših odraslih. V raziskavo je bilo vključenih 46 udeležencev, od tega jih je bilo 25 deležnih KRT-ja, ostali pa so predstavljali pasivno kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali s testno baterijo pred in po zaključeni intervenciji, ki je bila sestavljena iz demografskega vprašalnika, vprašalnika o samooceni različnih sposobnosti in iz objektivnih testov kognitivnih sposobnosti. Rezultati so pokazali statistično pomembne učinke KRT-ja na vizualno spacialne sposobnosti, kratkotrajni in dolgotrajni spomin, pomembne razlike pa se niso pokazale pri verbalnih sposobnostih, kot smo predvidevali. Prav tako smo ugotovili večji učinek KRT-ja pri posameznikih z nižjimi dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi na področju vizualno spacialnih sposobnosti, kratkotrajnega spomina, verbalne fluentnosti in hitrosti procesiranja informacij ter pri posameznikih z nižjimi samoocenami na področju verbalnih sposobnosti, vizualno zaznavnih sposobnosti in vizualnega spomina. Cohenov d je pokazal velik učinek pri dejanskih vizualno spacialnih sposobnostih.
Pozitivni rezultati raziskave nakazujejo, da bi bilo za starejše odrasle vključevanje v KRT koristno, in v prihodnje priporočljivo nasloviti pomembnost upoštevanja metakognitivnega vidika udeležencev.
Ključne besede: kognitivni računalniški trening, aktivni starejši odrasli, kognitivne sposobnosti, zadovoljstvo z življenjem, samoocena
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1638; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,76 MB) |
3. Stres, breme in depresija pri družinskih negovalcih oseb z demencoUrška Koštomaj, 2019, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati, ali je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Preverjali smo razliko v stresu, depresiji in zadovoljstvu z življenjem. Preverjali smo tudi razlike med negovalci, ki skrbijo za svojca z demenco, in sicer glede na različne dejavnike, kot so naziv uradnega skrbnika, skupno prebivališče s svojcem z demenco, samostojna ali deljena skrb za svojca, partnerji v primerjavi z odraslimi otroki in trajanje oskrbe v letih. V raziskavi je skupno sodelovalo 223 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS) ter vprašalnik bremena (ZB-22). Ugotovili smo, da je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Družinski negovalci oseb z demenco doživljajo več stresa, izražajo višje ravni depresivnosti in so manj zadovoljni z življenjem kot posamezniki, ki ne skrbijo za svojca z demenco. Med omenjenima skupinama nismo našli statistično pomembne razlike v moči negativne povezanosti med stresom in zadovoljstvom z življenjem. V primerjavi med družinskimi negovalci oseb z demenco smo ugotovili, da družinski negovalci, ki živijo s svojcem z demenco, doživljajo večje breme kot tisti, ki ne živijo s svojcem z demenco. Ostale zastavljene hipoteze glede razlik med družinskimi negovalci niso niso bile potrjene.
Ključne besede: družinski negovalci, demenca, stres, depresivnost, breme, zadovoljstvo z življenjem.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1614; Prenosov: 201
Celotno besedilo (846,33 KB) |
4. Življenje v tujini: primerjava nekaterih vidikov duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, in Slovencev, ki živijo v SlovenijiAnemari Meznarič, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati in primerjati nekatere vidike duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem med slovenskimi izseljenci v Nemčijo in Slovenci, ki živijo v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 390 oseb, od tega 214 slovenskih izseljencev v Nemčijo in 176 Slovencev, ki živijo v Sloveniji. Vsi so bili stari med 20 in 74 let. Vprašalnik, ki so ga izpolnjevali udeleženci, je bil sestavljen iz samoocenjevalne lestvice anksioznosti (SAS), samoocenjevalne lestvice depresivnosti (SDS) in lestvice zadovoljstva z življenjem (SWLS). Statistične analize so pokazale, da glede na izseljenstvo obstajajo statistično pomembne razlike v anksioznosti. Višjo raven anksioznosti so izražali Slovenci, ki živijo v Sloveniji, kar ni v skladu z našo predpostavko. Pri izraženosti depresivnosti in zadovoljstva z življenjem ni statistično pomembnih razlik. Pri pogostosti stikov Slovencev, ki živijo v Nemčiji, včlanjenosti v slovenska društva v Nemčiji in udeleževanju slovenskih dogodkov v Nemčiji tudi ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako se niso pokazale statistično pomembne razlike pri postavkah, kjer sta bila preverjana duševno zdravje in zadovoljstvo z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, glede na znanje nemščine, kjer se je sicer pokazalo višje zadovoljstvo z življenjem, nižji rezultati pa so bili doseženi na lestvicah anksioznosti in depresivnosti pri tistih, ki so svoje znanje nemščine ocenili na ravni C1.
Ključne besede: duševno zdravje izseljencev, depresija, anksioznost, zadovoljstvo z življenjem, izseljevanje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1613; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,31 MB) |
5. Narcisizem kot osebnostna poteza v povezavi s subjektivnim blagostanjemKarin Valentan, 2019, magistrsko delo Opis: V sodobni družbi se vse pogosteje srečujemo z narcisizmom kot poglavitnim načinom delovanja, za katerega je značilen občutek grandiozne samopomembnosti, prepričanje o lastni izjemnosti, fantaziranje o moči, uspehu, lepoti in edinstvenosti. Narcističnim posameznikom lahko pripišemo samoobčudovanje, občutek večvrednosti in izkoriščevalnost, prav tako pa je zanje značilen močno napihnjen in pozitiven, a nerealen koncept selfa ter pomanjkanje zanimanja za oblikovanje intimnih odnosov. Znotraj koncepta narcisizma ločimo odkriti in prikriti narcisizem, ki se bistveno razlikujeta v korelacijah z različnimi psihološkimi koncepti. Odkriti narcisizem navadno dojemamo kot prilagojeno komponento narcisizma, prikriti narcisizem pa kot neprilagojeno.
Koncept subjektivnega blagostanja se nanaša na posameznikovo subjektivno oceno o lastnem blagostanju in zajema zadovoljstvo z življenjem, pozitivni in negativni afekt. O visokem subjektivnem blagostanju lahko govorimo, ko posameznik doživlja življenjsko zadovoljstvo, je pogosto dobre volje in redko doživlja neprijetne emocije, kot sta žalost in jeza. Nizko subjektivno blagostanje se zrcali skozi nezadovoljstvo z življenjem, redko doživljanje dobre volje in naklonjenosti ter pogosto doživljanje negativnih emocij, kot sta jeza in tesnoba.
Namen magistrskega dela je preveriti povezanost med komponentami narcisizma kot osebnostne poteze in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 307 odraslih udeležencev, različnih starostnih skupin in zaposlitvenih statusov. Uporabili smo vprašalnik narcisizma (NPI-40), lestvico hipersenzitivnega narcisizma (HSNS), lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in lestvico pozitivnega in negativnega afekta (PANAS). Hipoteze smo zastavili na podlagi prebrane literature, podatke pa smo obdelali s programom IBM SPSS Statistics 22, s pomočjo katerega smo izvedli statistične analize.
Rezultati so pokazali, da so posamezne dimenzije odkritega in prikritega narcisizma napovedniki zadovoljstva z življenjem, pozitivne in negativne emocionalnosti. Prilagojene dimenzije odkritega narcisizma pozitivno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter negativno napovedujejo negativni afekt. Neprilagojene dimenzije odkritega in prikritega narcisizma negativno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter pozitivno napovedujejo negativni afekt. Statistično pomembna negativna korelacija se je pokazala tudi med starostjo in odkritim narcisizmom, prikritim narcisizmom ter negativnim afektom. Prav tako so se razlike pokazale tudi v izraženosti negativnega afekta med redno zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženci.
Ključne besede: narcisizem, NPI, subjektivno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem, SWLS, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS
Objavljeno v DKUM: 11.03.2019; Ogledov: 1981; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. Zadovoljstvo z življenjem in osamljenost starejših ljudi - karakteristike in primerjalna analiza med starejšimi, ki živijo doma in starejšimi, ki bivajo v domskem varstvuDanijela Štuhec, Štefan Beznec, 2018, magistrsko delo Opis: Veliko starostnikov v današnji družbi izkusi mnogo izgub, ostane brez socialnega kroga, se sooča z mnogimi zdravstvenimi težavami in temu pogosto sledijo negativna občutja. Za mnoge starostnike je institucionalno varstvo ali preselitev v dom tista točka, ki hudo strese njihov emocionalni svet. Nekateri med njimi spremembo doživijo precej pozitivno, saj jim prinaša oskrbo, nov socialni krog, morebitne hobije, lepo bivalno okolje, zdravniško in drugo pomoč. Za določeno skupino starostnikov pa je iztrganje iz domačega, znanega okolja šok, ki ga le stežka obvladujejo.
Osnovni namen magistrskega dela je preučitev dejavnikov, ki vplivajo na osamljenost, zadovoljstvo z življenjem in prevladujoče razpoloženje starostnikov.
Kvantitativno raziskavo smo opravili na vzorcu 100 udeležencev; od teh jih je 65 (65 %) ženskega spola in 35 (35 %) moškega spola. Udeleženci so stari med 65 in 97 let, s povprečno starostjo 79,01 let (SD = 8,04). V kvaliativnem delu je sodelovalo 20 intervjuvancev. Uporabljeni instrumenti: SWLS, PANAS, UCLA, The Bradburn Affect Balance Scale, polstrukturiran intervju.
Rezultati kažejo, da med skupinama starostnikov glede na način bivanja (doma ali v instituciji) prihaja do pomembnih razlik v zadovoljstvu z življenjem in pozitivnem afektu. Starostniki, ki živijo doma, občutijo statistično pomembno višje zadovoljstvo z življenjem v primerjavi s starostniki, ki živijo v domu za ostarele ali drugi obliki institucionalnega varstva. Rezultati kažejo, da imajo starostniki, ki živijo doma, statistično pomembno bolj izražen pozitivni afekt kot starostniki, ki živijo v domu za ostarele ali drugi obliki institucionalnega varstva. Pri občutku osamljenosti ne prihaja do statistično pomembnih razlik. Prav tako pa razlik ni na našem vzorcu pri spremenljivkah, kot sta negativni afekt in skor Bradburnove lestvice razpoloženja. Zadovoljstvo z življenjem (Lestvica SWLS) je na našem vzorcu statistično pomembno višje pri moških, prav tako pozitivni afekt lestvice PANAS. Občutek osamljenosti je statistično pomembno negativno povezan z zadovoljstvom življenjem in pozitivnim afektom ter pomembno pozitivno z negativnim afektom. Iz teh rezultatov lahko vidimo, da je socialna vključenost, ki je na drugem polu osamljenosti pozitivno povezana tako s pozitivnim afektom kot tudi z zadovoljstvom z življenjem.
Soočanje s problematiko in celostna obravnava socialnega varstva ter staranja zahteva precej napore in energije vseh vpletenih – od zaposlenih, ki vsakodnevno skrbijo za starostnike, družin in prijateljev, lokalnih skupnosti do makro nivoja – države. In nenazadnje upoštevaje okvirja Evropske unije, ki predpisuje in nalaga določene ukrepe na področju trajne oskrbe.
Ključne besede: starost, starostniki, institucionalno varstvo, osamjenost, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno v DKUM: 07.03.2018; Ogledov: 2140; Prenosov: 455
Celotno besedilo (1,21 MB) |
7. Promocija zdravega načina življenja na Facebooku v povezavi s samopodobo, samospoštovanjem in zadovoljstvom z življenjemSimona Kapl, 2017, magistrsko delo Opis: Spletna socialna omrežja so v zadnjem času pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi razširjenosti svojega socialnega in psihološkega učinka. Večina študij je osredotočenih na Facebook, ker je eno izmed največjih in najpopularnejših omrežij. V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med uporabo Facebooka in promocijo zdravega načina življenja. Želeli smo raziskati, kako je uporaba Facebooka povezana s posameznikovim zadovoljstvom z življenjem in kako promoviranje zdravja na Facebooku s samospoštovanjem in samopodobo posameznega uporabnika. Vzorec je zajemal 323 udeležencev, ki so reševali spletni vprašalnik. Od tega je bilo 84 moških in 239 žensk, starih od 14 do 66 let. Izpolnjevali so Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (FIS), Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (RSES), Vprašalnik samopodobe (SDQ III) in Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), zraven pa so še odgovorili na vprašanja o promociji zdravega načina življenja na Facebooku. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in zadovoljstvo z življenjem negativno povezana. Več časa, kot je posameznik aktiven na Facebooku, manj je zadovoljen s svojim življenjem. V načinu življenja glede na spremljanje promocij ni statistično pomembnih razlik. Rezultati so pokazali, da spremljanje promocij ni motiv za večjo uporabo Facebooka. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med spoloma pri odločanju za bolj zdrav način življenja, edino ženske se pogosteje kot moški odločijo za izvajanje vaj, ki jih zasledijo pri spremljanju promocij. Ugotovili smo tudi, da se samopodoba in samospoštovanje posameznikov, ki spremljajo promocije o zdravem načinu življenja na Facebooku, ne razlikujeta statistično pomembno od samopodobe in samospoštovanja tistih, ki teh promocij ne spremljajo. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in zdravega načina življenja.
Ključne besede: Promocija zdravja, zdrav način življenja, uporaba Facebooka, spletna socialna omrežja, socialno vplivanje, zadovoljstvo z življenjem, samopodoba, samospoštovanje
Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 1567; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,06 MB) |
8. Gospodarska rast in koncept sreče v tržnih družbahPetra Ban, 2017, diplomsko delo Opis: Sreča je kriterij za merjenje blagostanja in bistven element kakovostnega življenja ter posledično dobrega počutja ljudi. Mikroekonomsko merilo blagostanja in individualne sreče predstavlja merjenje koristnosti. Pomemben indikator blagostanja tržnih družb predstavlja rast bruto domačega proizvoda. Paradoks sreče nam kaže, da ljudje kljub hitri gospodarski rasti in izboljšanju življenjskega standarda niso nujno srečnejši. Ko gospodarstvo doseže določeno raven dohodka, se potrebe prebivalcev namreč usmerijo k nematerialnim dejavnikom. Pri tem igrajo pomembno vlogo kompleksne kategorije vrednot, kot so na primer socialna povezanost, svoboda, varnost, mir, enakost in demokracija. V družbi je zaželena zmerna gospodarska rast, ki povečuje zadovoljstvo ljudi. Za krepitev le-te pa je potrebna ne le materialna blaginja, temveč tudi okoljska in družbena blaginja. Preplet vseh treh komponent zagotavlja stabilno in uspešno gospodarstvo, kar pa je ultimativen cilj vseh družb.
Ključne besede: sreča, zadovoljstvo z življenjem, blagostanje, dohodek, gospodarska rast.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2017; Ogledov: 1377; Prenosov: 149
Celotno besedilo (717,77 KB) |
9. Vključenost matere v šolanje otroka in njena samoocena življenjskega zadovoljstvaTina Mastnak, 2017, magistrsko delo Opis: Individualizacijski proces, ki ga je moč občutiti tudi (ali predvsem) v zasebni sferi družine, znotraj katere se je s postmodernim prestrukturiranjem zasebnih razmerij ustvaril prostor, namenjen poveličevanju otroške dragocenosti in popolnosti, ustvarja problem naše raziskave – samouresničitev ženske preko materinske vloge, njena ocena zadovoljstva z življenjem in posledična vključenost v šolanje otroka. Opisali smo načrtovanost procesa odločitve za otroka in premišljenost vzgoje kot pomembnega procesa oblikovanja otroka po starševskih, predvsem materinskih željah in aspiracijah. V poglavju o materinstvu kot enem izmed najmočnejših ideoloških konstruktov smo se dotaknili diskurza materinstva, zavitega v mite in patriarhalne norme, ki možnost odločitve za otroka zavijajo v navidezno svobodo izbire. Dotaknili smo se tudi narcisizma in starševstva ter določanja otrokove vloge glede na starševske narcisistične projekcije. V nadaljevanju smo za potrebe empirične analize opredelili tudi učno uspešnost otroka in vključenost staršev v šolanje otroka ter zaključili s pregledom pojmov zadovoljstva in samouresničitve matere predvsem znotraj družine.
V empiričnem delu smo raziskovali zaznavanje materinstva in materinske vloge z občutki samouresničitve, prikrajšanosti in svobodne izbire za otroka pri materah osnovnošolskih otrok. Zanimalo nas je predvsem, ali so se matere za otroka odločile svobodno in ali se z odločitvijo za materinstvo počutijo bolj samouresničene ter bolj zadovoljne z življenjem v celoti in posledično, kakšna je na podlagi tega materinska vključenost v šolanje otroka ter kakšna je povezava med samooceno zadovoljstva z življenjem in vključenostjo v šolanje otroka. Ugotovili smo, da so pojmi otroka, materinstva in družine, ki so na videz enoznačni, tudi polisemični, večpomenski in da so se ti pojmi iz relativno stabilnih nosilcev identitete posameznika skozi čas spremenili. Odločitev za otroka je ženska svobodna odločitev, zaradi katere se matere počutijo samouresničene in bolj zadovoljne z življenjem. Materinska vključenost v šolanje otroka je precej visoka, obstajajo pa razlike v vključenosti mater glede na njihovo delovno aktivnost, samooceno otrokove učne uspešnosti, njene občutke samouresničitve preko materinske vloge in število otrok. Materinska samoocena zadovoljstva z življenjem je pozitivno povezana z vključenostjo v šolanje otroka, torej se matere, ki ocenjujejo svoje zadovoljstvo višje, bolj vključujejo v šolanje otroka.
Ključne besede: družina, otrok, materinstvo, samouresničitev, vključenost v šolanje otroka, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno v DKUM: 13.10.2017; Ogledov: 1591; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. UPORABA GOSPODARSKEGA KAZALNIKA BDP IN PREDSTAVITEV IZBRANIH SINTEZNIH KAZALNIKOVIrena Ratković, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem BDP in alternativnih kazalnikov BDP. BDP je najpogostejši kazalnik pri prikazovanju uspešnosti določene države, vendar pa se vedno več govori o njegovih pomanjkljivosti, saj ne upošteva nekaterih dejavnikov, ki ključno vplivajo na naše življenje in naše zadovoljstvo z življenjem.
Že nekaj časa mednarodne institucije iščejo alternativo BDP in prav mednarodne pobude so spodbudile vedno več govora v javnosti o možnosti zamenjave ali dopolnitve BDP. Obstajajo številni sintezni kazalniki, ki skušajo na različne načine nadomestiti oziroma dopolniti BDP, vendar pa še ni jasnega konsenza, katero je pravo merilo napredka. Za trajnejšo gospodarsko rast in ohranjanje kakovosti življenja in okolja so nujne korenitejše prilagoditve.
Sintezni kazalnik HPI (indeks srečnega planeta) predstavlja inovativno merilo, ki povezuje ekološko učinkovitost z blaginjo ljudi. Temelji na dveh objektivnih indikatorjih in enem subjektivnem. OECD je predstavil indeks boljšega življenja (Better life index - BLI), ki je oblikovan na osnovi 11 ključnih dimenzij blaginje. Dejstvo je, da je težko narediti merilo, ki opisuje naše družbeno in čustveno življenja. Oba sintezna kazalnika imata prednosti in slabosti, vendar pa je pomen obeh indeksov, da mednarodne institucije počasi priznajo, da BDP sicer kaže marsikaj, a je za natančnejše določanje življenja prešibak.
Ključne besede: BDP, alternativni kazalniki, Onkraj BDP, Stiglitz-Sen-Fitoussi poročilo, inflacija, trgovinska odprtost, tuje direktne investicije, zadovoljstvo z življenjem, okoljski odtis, pričakovana življenjska doba, analiza regresije and metoda enter.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1547; Prenosov: 220
Celotno besedilo (2,11 MB) |
