| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv koronavirusa na IT tehnologijo in prenos paketnih pošiljk v Pošti Slovenije d.o.o.
Lara Sladič, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je temeljilo na opravljanju praktičnega usposabljanja na Pošti Slovenije, kjer smo med delom uvideli procese poslovanja. Osrednja vsebina diplomskega dela se navezuje na vpliv COVID-19 na IT in prenos paketnih pošiljk v Pošti Slovenija d.o.o. Zaradi epidemije je več kot eno leto opaziti povečan sprejem paketnih pošiljk. Posledično je pri podjetju moč zaslediti preobremenjenost logistične zmogljivosti, pomanjkanje kadra in dostavnih vozil. Gledano z ekonomskega vidika, je povpraševanje po poštni storitvi večje, kot je dejanska zmogljivost zadovoljitve uporabnikov poštnih storitev. V sklopu diplomskega dela želimo kritično opisati dejansko stanje IT in faze prenosa paketnih pošiljk v času epidemije COVID-19. V ta namen želimo predstaviti predloge rešitev problema pravočasnega vročanja paketnih pošiljk v času COVID-19 na podlagi najbolj optimalnih aplikacij IT za uporabnika poštnih storitev. V sklopu praktičnega usposabljanja smo iskali vzroke logističnih motenj pri fazah prenosa, v diplomskem delu pa želimo s pomočjo spletnega vprašalnika preveriti zadovoljstvo uporabnikov z različnimi IT aplikacijami paketnih storitev in uporabnike poštnih storitev spodbuditi k uporabi le-teh. Morebiti priporočilo v prihodnje vzpodbudi večje zanimanje uporabnikov za uporabo IT aplikacij paketnih storitev, ki utegnejo razbremeniti posamezne faze prenosa paketnih pošiljk.
Ključne besede: informacijska tehnologija (IT), epidemija COVID-19, paketne pošiljke, Pošta Slovenije, zadovoljstvo uporabnikov
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 136; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

2.
Vpliv zaznanih koristi vzajemna kluba na zadovoljstvo in zvestobo uporabnikov Vzajemne
Tomaž Bojnec, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsaka gospodarska organizacija se mora v današnjih globalnih in konkurenčnih razmerah usmeriti k svojim uporabnikom. Zadovoljevanje njihovih potreb in pridobivanje njihove zvestobe sta cilja, s katerima organizacije pridobijo več, kot da bi iskale nove uporabnike. V magistrski nalogi smo proučevali vpliv zaznanih koristi Vzajemna kluba na zadovoljstvo in zvestobo uporabnikov Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z. Vzajemna klub je bil ustanovljen leta 2011 kot oblika programa zvestobe za uporabnike storitev Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z. Ker je bil dobro sprejet, je prinašal koristi tako uporabnikom (športne aktivnosti, razne informacije s področja zdravja in zdravega načina življenja, popusti idr.) kot tudi Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, d.v.z. (gradnja pozitivne podobe v javnosti, nove prodajne poti, sodelovanje z lokalnimi deležniki idr.). Najprej smo preučili teoretična izhodišča in po pregledu literature ugotovili, da je zadovoljstvo uporabnikov odvisno od pričakovanj pred uporabo, zaznavami med uporabo ter izkušnjami po uporabi. Od tega je odvisno nadaljnje nakupno odločanje. Velik vpliv na zadovoljstvo uporabnikov imajo zaposleni v organizaciji. Zvestoba je eden izmed najpomembnejših kazalnikov uspešnega poslovanja organizacij. Obstaja več vrst zvestobe, pri čemer je pomembno, da organizacije ne nagrajujejo vseh uporabnikov enako, ampak je nagrajevanje odvisno od zvestobe in dobička, ki ga prinašajo organizaciji. Klubi zvestobe spadajo med programe zvestobe, ki jih organizacije oblikujejo z namenom večje finančne učinkovitosti ali s krepitvijo svoje konkurenčne pozicije. Uporabniki ponavadi sodelujejo v njih zaradi različnih koristi, ki so jih deležni. V empiričnem delu smo skušali dokazati povezanost zadovoljstva in zvestobe uporabnikov z zaznanimi koristmi Vzajemna kluba s pomočjo štirih hipotez. Ugotovili smo, da koristi Vzajemna kluba pozitivno vplivajo na zadovoljstvo in zvestobo uporabnikov Ugotovili smo še, da višje so zaznane koristi, višji sta zadovoljstvo in zvestoba uporabnikov. Prav tako obstaja pozitivna povezava med zadovoljstvom in zvestobo, saj se z višanjem zadovoljstva uporabnikov povečuje tudi njihova zvestoba. Raziskava ponuja nova spoznanja o koristih Vzajemna kluba, o povezanosti z zadovoljstvom in zvestobo ter ponuja izhodišča za nova raziskovanja.
Ključne besede: zadovoljstvo uporabnikov, zvestoba uporabnikov, klubi zvestobe, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., vzajemna klub
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Študija primera uporabe sap rešitve in zadovoljstva uporabnikov v podjetju x
Klementina Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Trend današnjega poslovanja je informatizacija podjetij. Če želijo podjetja ostati konkurenčna na trgu, je skoraj nujna uporaba ERP rešitve, ki optimizira poslovne procese in posledično poveča produktivnost in prihrani čas zaposlenih. Uspešna uporaba ERP rešitve je odvisna predvsem od uporabnikov, zato je pomembno, da so z njo zadovoljni.
Ključne besede: ERP rešitev, SAP ERP, zadovoljstvo uporabnikov, podjetje X
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
Zadovoljstvo uporabnikov mobilnega bačništva
Marcel Kvasnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili tehnologijo mobilnega bančništva ter mobilno bančništvo v slovenskih bankah. Namen našega dela je predstaviti mobilno banko z njenimi prednostmi in slabostmi tako za uporabnika kot za banko, ter ugotoviti kako so njihovi uporabniki zadovoljni. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave o zadovoljstvu uporabnikov mobilne banke. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 oseb, ki so komitenti različnih slovenskih bank. Pri anketi smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov in sicer anketo, ki je sestavljena iz vprašanj zaprtega tipa. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so uporabniki zadovoljni z uporabo mobilne banke.
Ključne besede: mobilna banka, prednosti, slabosti, zadovoljstvo uporabnikov.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Uporabniška izkušnja s samopostrežnimi storitvami in zadovoljstvo uporabnikov
Janez Bračič, 2020, magistrsko delo

Opis: Samopostrežne storitve predstavljajo del storitev, katere sta razvoj in dostopnost tehnologije popeljala na vrh prodajno storitvenega sistema. Veliko sprememb je povzročil razvoj in razmah informacijske tehnologije, ki je vstopila v naša življenja na vseh področjih, med drugim tudi na področju načina dostave storitev. Samopostrežni storitveni sistemi se aktivno vključujejo na vsa prodajno storitvena področja in spreminjajo tradicionalne prodajno nakupne procese. Nakupovalne navade uporabnikov so se v zadnjem desetletju zelo spremenile in posledično je prišlo do velikih sprememb pri zagotavljanju zadovoljstvu uporabnikov. Zadovoljstvo uporabnikov je postalo del široke uporabniške izkušnje, ki posega na vse točke stika uporabnika s ponudnikom pred, med in po nakupnem procesu. Kreiranje dobrih uporabniških izkušenj velja za enega najpomembnejših segmentov marketinga ter tako ponuja možnosti za iskanje novih načinov zadovoljevanja potreb odjemalcev. Cilj oblikovanja uporabniške izkušnje je ustvariti enostavna, učinkovita, ustrezna in na splošno prijetna doživetja za uporabnika. Delo smo razdelili na dva dela. Prvi del obravnava teoretične vidike, medtem ko je drugi del empirični. V prvem delu smo predstavili storitve kot osnovno enoto, na kateri smo podrobneje opisali še samopostrežne storitve. V teoretičnem delu smo dobro predstavili uporabniško izkušnjo in podrobno opredelili značilnosti in pomembnost uporabniške izkušnje za doseganje zadovoljstva uporabnikov. Predstavili smo dimenzije uporabniške izkušnje in oblikovanje dobre uporabniške izkušnje. Opredelili in predstavili smo merilne lestvice za merjenje uporabniške izkušnje ter nadaljevali z empiričnim delom raziskave. V empiričnem delu smo se osredotočili na uporabo samopostrežnih sistemov, na zadovoljstvo uporabnikov in uporabniško izkušnjo, katere so deležni uporabniki samopostrežnih storitev. Raziskavo smo izvedli s pomočjo ankete, ki smo jo uporabnikom posredovali po e-pošti in kot zasebno sporočilo na socialnih omrežjih. S pomočjo ankete smo analizirali dejavnike, ki vplivajo na dobro uporabniško izkušnjo med uporabo samopostrežnih storitev in opredelili pomembne prednosti, ki pritegnejo k uporabi. Z delom želimo opredeliti pomembnost dobre uporabniške izkušnje pri samopostrežnih storitvah in predstaviti priljubljenost samopostrežnih storitev med uporabniki.
Ključne besede: storitve, samopostrežne storitve, uporabniška izkušnja, zadovoljstvo uporabnikov
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 354; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
Zadovoljstvo uporabnikov s klinično informacijskim sistemom Think!Med Clinical
Sabina Kaplan, 2019, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V dobi informacijske tehnologije je informacija ključnega pomena tako v podjetjih kot v zdravstvu. Informacija mora biti kakovostna, dostopna, pravočasna in dostop do nje morajo imeti vsi, ki jo potrebujejo. Z uvedbo brezpapirnega informacijskega sistema skušamo poenostaviti in pospešiti dostop do informacije. To, ali bo informacija pravočasna, dovolj kakovostna in dovolj dostopna, je odvisno od informacijskega sistema. Podatki, ki jih lahko klinični informacijski sistem (KIS) ponudi uporabniku v danem trenutku, so zelo pomembni za nadaljnje zdravljenje. Več podatkov, različne možnosti zapisov, zapisi, ki so zbrani na enem mestu, in povezava različnih sistemov pripeljejo do kakovostne in hitre zdravstvene oskrbe. V bolnišnicah se vse pogosteje srečujemo z različnimi kliničnimi informacijskimi sistemi. Raziskava, ki smo jo izvedli, je potekala na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer smo od leta 2009 začeli uvajati klinični informacijski sistem Think!Med Clinical, od leta 2017 pa je to prva brezpapirna bolnišnica. V raziskavi smo želeli predstaviti klinični informacijski sistem Think!Med Clinical in v povezavi z njim ugotoviti zadovoljstvo uporabnikov tega sistema. Ugotovili smo, da so starejše medicinske sestre slabše ocenjevale funkcionalnost in fleksibilnost KIS Think!Med Clinical, kar povežemo z izobrazbo zaposlenih, kjer se je pojavila računalniška nepismenost. Delo s pacientom zaradi večje uporabe računalniškega sistema ni omejeno. Statistično ni zanesljivo, da so informacije hitro in enostavno dostopne, saj so se pokazale omejitve v povezavi z drugimi kliničnimi informacijski sistemi. Informacijski sistem Think!Med Clinical v veliki večini zadosti potrebam različnih uporabnikov, vendar ima tudi nekaj pomanjkljivosti, ki smo jih z raziskavo poiskali. Predvsem se je pojavila velika želja zaposlenih po e-temperaturnem grafičnem listu, ki bi nadomestil papirnato obliko temperaturnega lista in omogočil hiter pregled iskanih parametrov. Pojavila se je potreba po povezavi več različnih kliničnih informacijskih sistemov. Elektronski zapisi dolgoročno omogočajo bolj kakovostne zapise, celostni pregled, nudijo kronološke preglede, možnosti primerjave in s tem tudi možnosti za nadaljnji razvoj stroke ter različne možnosti za raziskovalne namene.
Ključne besede: klinični informacijski sistem, zadovoljstvo uporabnikov, pediatrija, Think!Med Clinical.
Objavljeno: 02.12.2019; Ogledov: 952; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

7.
Kakovost storitev in zadovoljstvo uporabnikov pri malih ponudnikih športnih storitev
Aleksander Bakračevič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali koncept kakovosti storitev in zadovoljstva uporabnikov pri malih ponudnikih športnih storitev. V teoretičnem delu smo opredelili poglede različnih avtorjev na področje trženja storitev glede na njihove lastnosti. Natančneje smo predstavili pomembnost zunanjega in internega marketinga pri trženju storitev ter raziskali področje športnih storitev z vidika njihovega razvoja pri nas in v svetu. Preučili smo teorije kakovosti izdelkov in storitev ter zadovoljstva uporabnikov, prav tako modele različnih avtorjev za opredeljevanje kakovosti storitev. Ugotavljali smo dejavnike, ki vplivajo na nastanek vrzeli, ki pomembno vplivajo na zadovoljstvo uporabnikov storitev. V empiričnem delu smo uporabili vprašalnik kakovosti storitev ter zadovoljstva uporabnikov. Omenjena instrumenta sta bila posebej razvita za merjenje kakovosti storitev v fitnes in drugih tovrstnih centrih oz. pri ponudnikih športnih storitev. Vzorec je zajemal 124 uporabnikov storitev fitnes in tenis centrov v mestih in na podeželju SV Slovenije. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da so uporabniki športnih storitev pri ocenjevanju kakovosti najvišje ocenili kakovost izidov, sledila je kakovost interakcije z zaposlenimi, najnižje pa je bila ocenjena kakovost fizičnega okolja. Rezultati dalje kažejo, da je zadovoljstvo uporabnikov najmočneje povezano s kakovostjo interakcije z zaposlenimi, sledi povezanost s kakovostjo fizičnega okolja, najnižja je povezanost zadovoljstva s kakovostjo izidov. Glede na lokacijo športnih centrov ugotavljamo razlike med mestom in podeželjem. Bolje je ocenjena kakovost interakcije z zaposlenimi in kakovost fizičnega okolja v športnih centrih na podeželju. Dobljeni rezultati kažejo, da bi v prihodnje morali lastniki in managerji obravnavanih športnih centrov posvečati posebno pozornost ustreznemu pridobivanju in permanentnemu strokovnemu usposabljanju kontaktnega osebja v svojih centrih in urejenosti fizičnega okolja.
Ključne besede: zadovoljstvo uporabnikov, kakovost storitev, modeli ocenjevanja kakovosti, športne storitve, fitnes centri, tenis centri, kontaktno osebje, fizično okolje
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 818; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

8.
LONGITUDINALNA ANALIZA IZVAJALCEV STORITEV IN ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV SPLETNEGA REFERENČNEGA SERVISA V KNJIŽNICAH
Apolonija Marolt Zupan, 2016, magistrsko delo

Opis: Še ne dolgo nazaj je referenčni servis v knjižnicah predstavljal osebno interakcijo med knjižničarji in uporabniki, kjer so knjižničarji z uporabo osebnega referenčnega pogovora ugotavljali uporabnikove informacijske potrebe in nato poiskali primerne vire, s katerimi so pomagali uporabniku iskati odgovor na njegovo vprašanje. Kot dopolnilo klasičnim referenčnim storitvam so obstajale tudi referenčne storitve po telefonu. S prihodom interneta in s tem povezanih komunikacijskih poti so uporabniki naenkrat imeli dostop do knjižničnega gradiva, tudi kadar so bili zunaj prostorov knjižnice, zunaj mesta, zunaj države ali pa celo v drugem časovnem pasu. Večina knjižnic svojim uporabnikom že dalj časa ponuja svoje storitve preko interneta, vendar so v veliko primerih referenčne transakcije omejene le na e-pošto, kar pomeni, da so asinhrone. Zato so se nekatere med temi knjižnicami odločile, da referenčne storitve približajo uporabnikom preko spletnih referenčnih storitev v realnem času. To pa zahteva od knjižničarjev dodatne sposobnosti in veščine. Dober referenčni knjižničar se mora znati postaviti v vlogo uporabnika in iskanje odgovora na vprašanje uporabnika mu mora predstavljati izziv. Vzpostavitev učinkovitega usposabljanja za izvajanje spletnih referenčnih storitev se začenja s spoznavanjem elementov, ki so skupni tradicionalnim referenčnim storitvam, in elementov, ki se od njih razlikujejo. Takojšnja razjasnitev vprašanj zelo pomaga pri razumevanju uporabnikovih potreb in pridobivanju njegovega zaupanja. Znati poslušati uporabnika – razumeti njegove želje, čustva – je prav tako pomembno na spletu, kot tudi osebno, vendar pa je na spletu to veliko težje doseči. V magistrski nalogi smo opisali teoretična izhodišča ter prikazali potek vzpostavitve referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja. Nato smo prikazali in analizirali rezultate enajstletnega delovanja servisa. Osredotočili smo se na statistiko njegove uporabe ter na rezultate anket; oboje predstavlja učinkovito orodje za določanje ukrepov, s katerimi je možno servis še izboljšati.
Ključne besede: spletni referenčni servisi, referenčne storitve, informacijska dejavnost, zadovoljstvo uporabnikov, Vprašaj knjižničarja
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 808; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
Zadovoljstvo uporabnikov bančnih storitev in uvedba nove storitve
Matej Mencej, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V trenutnem času se banke spoprijemajo z večjo in večjo konkurenčnostjo med samimi bankami. Vprašanje je, kako zagotoviti večjo konkurenčnost ene banke pred drugo banko. Odgovor v največji meri leži v zagotavljanju večje kakovosti izvedene storitve in s tem v večjem zadovoljstvu posameznega uporabnika storitev. Pomemben del izvajanja kakovosti bančnih storitev je predvsem na delu, ki se nanaša na trženje bančnih storitev. Pomembna je povezava zunanjega in notranjega trženja storitev. Pri zunanjem trženju storitev gre za običajne aktivnosti za pripravo storitev, kot so določitev cene, distribucija in promocija. Medtem ko gre pri notranjem trženju za interakcijo zaposlenih in uporabnikov storitev, torej za usposobljenost in motiviranost zaposlenih. V primeru bančnih storitev gre za storitve, ki so neotipljive, ne da se jih zaznati (prijeti), težko jih je ovrednotiti. V tej fazi trženja je najbolj pomemben segment izvedbe storitve, kakšni zaposleni delajo v banki, kako tržijo bančne storitve, kako so zaposleni strokovno usposobljeni ter kako jih dojemajo uporabniki storitev (stranke, komitenti). Ker je nabor storitev v bankah vsak dan večji, v izbrani banki pa v primerjavi z drugimi slovenskimi bankami strankam še ni ponujen celoten nabor storitev, je en del magistrske naloge namenjen tudi pregledu oblikovanja nove storitve. Z njo bo izbrana banka dosegla pozitivne učinke zadovoljitve servisiranja strank z več storitvami na enem mestu, kot seveda tudi pozitiven učinek na svoje poslovanje. Cilj empirične raziskave v magistrskem delu je bil ugotoviti s pomočjo mednarodnega modela merjenja kakovosti storitev v bankah (ang. BSQ) oz. vprašalnika, sestavljenega iz 31 trditev, ki sta ga razvila avtorja Bahia in Nantel (2000), ali slovenski uporabniki storitev izbrane banke zaznavajo kakovosti storitev podobno oz. v enakem obsegu kot uporabniki storitev v Grčiji. Zaznavanja kakovosti storitev smo povezali z zadovoljstvom uporabnikov storitev izbrane banke. Primerjava zaznavanja kakovosti storitev, izvedena v izbrani banki, in zadovoljstva uporabnikov bančnih storitev, ki temelji le na primerjavi zaznavanja kakovosti bančnih storitev med segmentom uporabnikov bančnih storitev na področju prebivalstva (ang. retail), je privedla do tega, da smo razvili poseben model za merjenje kakovosti storitev na področju merjenja zaznavanja kakovosti pri drugem segmentu uporabnikov, tj. na področju poslovanja s podjetji oz. pravnimi osebami (ang. corporate) v povezavi z zadovoljstvom uporabnikov storitev s področja poslovanja s pravnimi osebami, ki bo predstavljen in nastavljen v zaključnem delu magistrskega dela. Glede na to, da je zaznavanje kakovosti storitev povezano tudi z dodatnimi storitvami, ki jih ponuja banka svojim strankam, smo opisali tudi postopek uvedbe nove storitve.
Ključne besede: Kakovost storitev, zadovoljstvo uporabnikov storitev, merjenje kakovosti storitev, model merjenja kakovosti bančnih storitev
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1445; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
ANALIZA TRGA UPORABNIKOV MODNIH OBLAČIL V LJUBLJANI
Mirijam Mitrović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Izhodiščni cilj diplomske naloge je raziskava in analiza trga uporabnikov modnih oblačil v Ljubljani. V uvodnem delu so podani opredelitev problema, metodologija ter raziskovalna vprašanja, kar je bilo v pomoč pri izvedbi tržne raziskave. V teoretičnem delu sta predstavljena trgovinska dejavnost skozi razširjen marketinški splet 7xP ter ciljno trženje. Del naloge smo namenili tudi strategiji trženja modnih oblačil ter kakovost in ugotavljanju zadovoljstva uporabnikov modnih oblačil. Prepoznavnost trga modnih oblačil smo prikazali na konkretnem primeru prodajne galerije Cliché, podjetja Cliché d.o.o. Med uporabniki prodajalne smo izvedli raziskavo. Rezultate raziskave smo analizirali z ustreznimi statističnimi metodami in podali odgovore na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: - trgovinska dejavnost z dodanimi storitvami - marketinški splet - kakovost blaga - zadovoljstvo uporabnikov - anketni vprašalnik
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 730; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici