| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Predporodna skrb za poporodno življenje: učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju : učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju
Zala Uran, 2023, magistrsko delo

Opis: Ozadje: V magistrski nalogi smo preučili vplive enkratne intervencije na izraženost depresivne, tesnobne in stresne simptomatike pri nosečnicah v slovenskem okolju. Obporodna depresija je opredeljena kot pojav večje ali manjše depresivne epizode med nosečnostjo ali do enega leta po porodu. Poleg depresije se v obporodnem obdobju najpogosteje pojavljajo anksiozne stiske. Obporodna anksioznost predstavlja prekomerno zaskrbljenost in strah pred nosečnostjo ali pred porodom. Metoda: Vzorec je sestavljalo 36 nosečih žensk iz Slovenije. V 58 % so odgovorile, da je to zanje prva nosečnost. 11 % udeleženk je ob začetku raziskave obiskovalo psihologa. Vzorec smo ločili glede na udeležbo v programih dodatnih izobraževanj o obporodnem zdravju. Rezultati: Depresivna, tesnobna in stresna simptomatika se niso razlikovale glede na to ali se udeleženke niso udeležile izobraževanj o obporodnem obdobju ali so obiskovale Priprave na porod in starševstvo, delavnico Predporodna skrb za poporodno življenje ali pa oboje. Udeleženke se v raziskavi niso razlikovale glede na izraženost splošnega blagostanja. Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva oblikovane interaktivne delavnice na duševne stiske in blagostanje nosečnic. Nosečnice z višje izraženim notranjim lokusom kontrole so imele nižje izražene depresivne in tesnobne simptome ter stres. Nosečnice, ki so izražale manj težav na področju duševnega zdravja, so splošno bile bolj zadovoljne s svojimi porodnimi izkušnjami.
Ključne besede: obporodna depresija, obporodna tesnoba, preventivni izobraževalni programi, lokus kontrole na področju zdravja, zadovoljstvo s porodom
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Predporodna depresija in nezadovoljstvo s porodom kot dejavnika tveganja poporodne depresije
Ajda Prah, 2021, magistrsko delo

Opis: Ozadje: Poporodna depresija je razpoloženjska motnja, za katero trpi skoraj 20 % slovenskih otročnic. Predporodna depresija je eden izmed najpogosteje omenjenih in najmočnejših napovednikov poporodne depresije. Nekaj študij prepoznava tudi nezadovoljstvo s porodom kot vpliv na poporodno depresijo. V magistrski nalogi smo želeli raziskati vpliv predporodne depresije, nezadovoljstva s porodom na poporodno depresijo in odnose med omenjenimi konstrukti. Metoda: Podatke smo pridobivali s pomočjo prečnega in longitudinalnega merjenja. V prečnem delu je sodelovalo 394 žensk, ki so bile največ eno leto od poroda, medtem ko je v longitudinalnem merjenju sodelovalo 39 udeleženk, ki so bile največ pet dni od poroda. Čez približno 30 dni smo ponovno stopili v stik z njimi in izvedli drugo merjenje. Udeleženke so reševale spletno anketo, ki je vsebovala lestvico EPDS za predporodno depresijo, vprašalnik zadovoljstva s porodom BSS in vprašalnik EPDS za poporodno depresijo. Rezultati: Predporodna depresija je močen napovednik poporodne. Nezadovoljstvo s porodom v srednji meri vpliva na poporodno depresijo. Predporodna depresije in nezadovoljstvo s porodom skupaj ne pojasnita več variabilnosti v poporodni depresiji; prav tako nezadovoljstvo s porodom ni moderator med predporodno in poporodno depresijo. Zaključek: Ugotavljamo, da so ženske, ki so kazale znake predporodne depresije, in ženske, ki so manj zadovoljne s svojim porodom, neodvisno od obeh konstruktov ranljivi skupini za pojav poporodne depresije. Na podlagi rezultatov v magistrskem delu podajamo še nekaj priporočil za delo z ranljivimi skupinami.
Ključne besede: poporodna depresija, predporodna depresija, zadovoljstvo s porodom.
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 1325; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici