Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izobražujemo se z namenom širjenja svojega znanja in spretnosti, s katerimi lahko pozneje zadovoljujemo svoje potrebe in potrebe organizacije oz. delovnega mesta, na katerem smo zaposleni. Da smo za opravljanje tega dela kompetentni, da nam omogoča uporabo tistega, kar smo skozi leta pridobili in česar smo se naučili, sta le dve izmed stvari, ki nam dajeta osebno zadovoljstvo, če sta izpolnjeni. In ker na delovnem mestu preživimo velik del našega aktivnega delovnega življenja, je zaželeno, da zaznavamo delovno zadovoljstvo, saj je le-to kritično za zadovoljstvo z življenjem, kvaliteto posameznikovega delovnega življenja in vpliva na njegovo učinkovitost in pripadnost organizaciji. Da to res najdemo, pa ni v celoti odvisno le od nas samih. V ta proces vključujemo tudi pojme, kot so država, izobraževalni sistemi, ekonomija, gospodarstvo in malo bolj specificirano, tudi posamezna podjetja oz. organizacije. Ko se vse te stvari povežejo in sodelujejo, lahko omogočijo, da bo to stanje zadovoljstva doseglo veliko več ljudi. V diplomski nalogi v teoretičnem delu preučujemo pojme, ki so povezani s problematiko izobraževanja, vertikalnega in horizontalnega neujemanja in zadovoljstvom zaposlenih. V empiričnem delu analiziramo rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in odgovarjamo na vprašanja, ki smo si jih zastavili v povezavi s prej omenjenimi pojmi. Ugotovili smo, da so izobraževanje, vsebina dela in zadovoljstvo zaposlenih med seboj povezani, torej da imajo dejavniki enega vpliv na zaznavanje oz. dojemanje drugega.
Ključne besede: Zadovoljstvo pri delu, izobraževanje, delovno mesto, vertikalno neujemanje, horizontalno neujemanje
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 17
Celotno besedilo (931,57 KB)

Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 0

Opis: Teoretična izhodišča: Izmensko delo je v poklicu medicinskih sester neizogibno in nujno potrebno. Dobro vodstvo in organizacija dela imata ključen pomen pri preventivi neugodnih dejavnikov izmenskega dela. Namen zaključnega dela je ugotoviti povezanost izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sester. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metode PRISMA. Iskanje literature se je izvedlo v štirih podatkovnih bazah in sicer: PubMeb, Medline, CINAHL in ScienceDirect s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, na podlagi ključnih besed in zastavljenim raziskovalnim vprašanjem. Rezultati: S pomočjo analize vsebine smo ugotovili, da so v večini raziskav poročali o veliki povezanosti izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo kot tudi z izgorelostjo medicinskih sester. Boljše rezultate dosegajo medicinske sestre, ki se lahko prostovoljno odločijo za opravljanje izmenskega dela, prav tako ima pomembno vlogo pri preprečevanju negativnih dejavnikov tudi vodstvo.
Ključne besede: Nočna izmena, kvaliteta spanja, obremenitev pri delu, trajanje spanca, zadovoljstvo pri delu, kakovost življenja, motnje spanja.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 440; Prenosov: 116
Celotno besedilo (507,32 KB)

Opis: Tematika ocenjevanja je človeka zanimala že od nekdaj, pa naj si bo to v privatnem življenju (ko čisto sproščeno sedimo na plaži ali v kakšnem lokalu) in nezavedno ogledujemo in ocenjujemo ljudi in stvari okoli sebe ali ko to počnemo v podjetju. Takšno razmišljanje je vodilo tudi nas pri izbiri teme diplomskega dela. Zanimalo nas je, katero področje je dovolj zanimivo, hkrati pa tudi tako, kjer bi z novimi dognanji in analizo rezultatov raziskave pokazali praktične rešitve, ki jih doslej nismo ne le opazili, ampak jim nismo dali niti priložnosti, ker so se nam zdele čisto same po sebi umevne. Vse na svetu je samoumevno, takšno kot so naše biološke potrebe, a vendar ni nič samoumevno, če tega ne opazimo, ne cenimo in ne negujemo. V našem diplomskem delu smo prikazali, kaj žene človeka k aktivnostim za dosego cilja, na kakšne probleme smo naleteli, ko smo želeli ugotoviti vrste nagrajevanja, ki bi ravno našim zaposlenim najbolj ustrezale, in kako bi to lahko v času nenehnega razvoja računalništva čim hitreje in s čim večjim izkupičkom tudi storili. Ali so naši zaposleni pri delu uspešni, ali smo uspešni pri delu mi kot vodje je eno, kar pa menijo naše stanke – zunanji faktorji, ki imajo največji vpliv na obstoj organizacije, pa je lahko nekaj čisto drugega. Seveda smo in bomo v naši organizaciji še naprej stremeli, da bodo uspešni posamezniki ustrezno nagrajeni. Nagrajevanje pa bomo izvedli s pomočjo zaposlenih in upoštevali mnenja naših strank.
Ključne besede: motivacija, ocenjevanje dela, nagrajevanje, uspešnost, zadovoljstvo pri delu, samoevalvacija
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 506; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na validacijo novonastalega slovenskega Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu. Zasnova slednjega temelji na teoriji načrtovanja delovnega mesta oz. natančneje na modelu delovnih zahtev in virov. Vprašalnik je sestavljen iz glavnega dela, ki se nanaša na delovne zahteve in vire ter dodatnega dela o počutju ob delu. Poleg vprašalnika za validacijo smo v testno baterijo zajeli še vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnike BAT, UWES-9 ter Vprašalnik delovnih zahtev in resursov. Podatke smo zbrali na vzorcu 306 zaposlenih (147 moških in 159 žensk), starih med 22 in 66 let. V namen preverjanja faktorske strukture vprašalnika smo ločeno za oba dela vprašalnika najprej izvedli analizo glavnih komponent, nato pa še konfirmatorno faktorsko analizo prvega in drugega reda. Iz glavnega dela vprašalnika smo izločili 6 postavk in na koncu sprejeli 24-dimenzionalni model s tremi sekundarnimi faktorji, za del, vezan na počutje ob delu, pa smo potrdili originalno predpostavljenih 7 primarnih faktorjev z enim nadrednim sekundarnim faktorjem. Preverili smo še zanesljivost in konstruktno ter konvergentno veljavnost, pri čemer smo potrdili hipoteze o povezanosti poddimenzij validiranega vprašalnika z rezultati na vprašalniku BAT, UWES-9, meri delovnega zadovoljstva in poddimenzijami Vprašalnika delovnih zahtev in resursov. Manjša odstopanja v korelacijah in utemeljitve zanje navajamo v poglavju interpretacija, kjer smo argumentirali tudi razloge za izločitev posameznih spremenljivk in izpostavili morebitne problematične postavke. Vprašalnik je torej zanesljiv in veljaven pripomoček za merjenje delovnih pogojev in počutja zaposlenih v večjih organizacijah.
Ključne besede: delovne zahteve in viri, počutje ob delu, izgorelost, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 871; Prenosov: 399
Celotno besedilo (807,91 KB)