Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne, varne, učinkovite in celostne zdravstvene nege je ključnega pomena psihološko dobro počutje zaposlenih v zdravstveni negi in njihovo zadovoljstvo pri delu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi v povezavi z zadovoljstvom pri delu. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 100 zaposlenih v zdravstveni negi, ki so člani izbranega regijskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani in analizirani z Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 29.0. Rezultati: Rezultati kažejo, da zaposleni v zdravstveni negi dosegajo visoko stopnjo psihološkega dobrega počutja (PV = 4,68) in srednjo stopnjo zadovoljstva pri delu (PV = 3,9) ter da se psihološko dobro počutje z zadovoljstvom na delovnem mestu statistično pomembno pozitivno povezuje. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave so spodbudni, saj kažejo na dobro subjektivno doživljanje posameznikov v povezavi z njihovim delom. Zagotavljanje optimalnega psihološkega dobrega počutja zaposlenih v zdravstveni negi in njihovega zadovoljstva pri delu je pomembno, saj vpliva na kakovost in varnost zdravstvene nege ter celotnega zdravstvenega sistema.
Ključne besede: psihološko dobro počutje, zaposleni v zdravstveni negi, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Organizacijska kultura je eden ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na uspešnost podjetja, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročno stabilnost organizacije. Posebej izrazito se njen pomen kaže v malih podjetjih, kjer se zaradi manjšega števila zaposlenih oblikujejo intenzivnejši medosebni odnosi, vsak posameznik pa ima večji vpliv na kulturo podjetja. Mala podjetja se pogosto soočajo z omejenimi viri, kadrovsko fluktuacijo in izzivi pri oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, kar lahko vodi v nestabilnost in zmanjšano produktivnost. V teh okoliščinah postane organizacijska kultura temeljni element, ki lahko bodisi prispeva k uspešnosti bodisi predstavlja oviro pri njenem razvoju. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni različni modeli organizacijske kulture in dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, oblikovanje in spreminjanje. Analizirani so tudi vplivi močne in šibke kulture ter posebnosti kulture v malih podjetjih v primerjavi z večjimi organizacijami. Poudarjena je vloga vodstva in zaposlenih pri oblikovanju skupnih vrednot, norm in vedenjskih vzorcev ter pomen skladnosti kulture s strateškimi cilji podjetja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni v štirih slovenskih malih podjetjih, kjer je bil z anketnim vprašalnikom analiziran vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo, motivacijo, predanost, zavzetost, produktivnost in kakovost medosebnih odnosov. Rezultati kažejo, da močnejša in jasneje razvita organizacijska kultura pozitivno vpliva na motivacijo, zavzetost in predanost zaposlenih, hkrati pa prispeva k boljši kakovosti odnosov in večji učinkovitosti dela. Nasprotno pa šibka kultura pogosto vodi v nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije ter slabšo produktivnost. Na podlagi ugotovitev so oblikovani konkretni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture v malih podjetjih, kot so krepitev komunikacije, spodbujanje sodelovanja, razvoj vodstvenih kompetenc ter ustvarjanje bolj spodbudnega delovnega okolja. Naloga tako ponuja praktične smernice, ki lahko malim podjetjem služijo kot podlaga za sistematično gradnjo in utrjevanje organizacijske kulture, kar prispeva k dolgoročni uspešnosti in stabilnosti poslovanja.
Ključne besede: organizacijska kultura, mala podjetja, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in predanost, motivacija, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana vloga pritožb v mednarodnem B2B okolju, ter njihov vpliv na zadovoljstvo odjemalcev. poseben poudarek je namenjen procesom obravnave pritožb. analizirani so ključni dejavniki kot so medoddelčno sodelovanje, kulturne in jezikovne ovire ter čas reševanja. Raziskava izvedena na primeru podjetja X je pokazala da medoddelčno sodelovanje in ustrezno podprti informacijski sistemi bistveno prispevajo k hitrejšemu in kakovostnejšemu reševanju pritožb. rezultati so tudi razkrili da čas reševanja pritožb vpliva na nadaljnjo pripravljenost strank za sodelovanje. ugotovljeno je tudi da jezik in prilagoditev kulturnim razlikam krepi zaupanje in boljšo komunikacijo. celotna analiza potrjuje, da pritožbe niso težava, temveč predstavijo priložnost za izboljšave, katere podjetju lahko zagotovijo konkurenčnost na trgu in prispevajo k dolgoročni zvestobi odjemalcev.
Ključne besede: B2B okolje, pritožbe, medoddelčno poslovanje, mednarodno, zadovoljstvo odjemalcev
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Povprečna oseba preživi na delovnem mestu približno tretjino svojega življenja. Da bi bili v svojem poklicnem življenju uspešni in bi obenem preprečili negativne vplive dela na zasebno življenje, je ključnega pomena vzpostaviti ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Na podlagi domače in tuje literature smo proučili usklajevanje teh dveh področij. Osredotočili smo se na opredelitev dejavnikov osebnega življenja, kot so oddaljenost bivališča od delovnega mesta, otroci, podpora zakonskega partnerja ter spol, in njihov vpliv na uspešnost izpolnjevanja poklicnih obveznosti. Želeli smo pridobiti vpogled v izkušnje zaposlenih pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ter prepoznati dejavnike, ki najbolj vplivajo na to ravnovesje. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razposlali med zaposlene posameznike, zbrali podatke o njihovem doživljanju usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja. Skozi analizo zbranih odgovorov smo ugotovili, da med zaposlenimi ni bistvenih razlik glede na to, ali imajo otroke ali ne oziroma ali so samski ali v partnerskem razmerju. Večina anketirancev prav tako ne doživljaja stresa zaradi časa, ki ga porabijo za pot na delo. Rezultati pa so pokazali, statistično značilne razlike med spoloma pri zaznavanju težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Ugotovili smo, da obstajajo potrebe po večji podpori zaposlenim, zlasti ženskam, pri usklajevanju različnih življenjskih vlog. Priporočamo, da organizacije razmislijo o uvedbi bolj fleksibilnih oblik dela, spodbujanju enakomerne porazdelitve družinskih obveznosti med vsemi družinskimi člani.
Ključne besede: osebno življenje, poklicno življenje, dejavniki osebnega življenja, usklajevanje, zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: V diplomsko nalogi smo raziskovali poznavanje, uporabo in zaznavanje ukrepov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja med zaposlenimi v slovenskih podjetjih ter primerjali rezultate med podjetji s certifikatom ˝Družini prijazno podjetje˝ (DPP)in brez njega. Preverjali smo, ali prisotnost certifikata vpliva na boljšo informiranost zaposlenih, višjo stopnjo uporabe ukrepov ter boljše zaznavanje ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem. Raziskava, izvedena s spletno anketo med 105 zaposlenimi, je pokazala, da se seznanjenost z ukrepi med zaposlenimi v podjetjih z in brez certifikata DPP statistično značilno ne razlikuje. Uporaba ukrepov je bila nekoliko višja v podjetjih s certifikatom (48%) kot v podjetjih brez (33%), vendar razlika ni bila statistično značilna. Statistično značilna pozitivna povezava med uporabo ukrepov in zaznavanjem boljšega ravnovesja je bila ugotovljena le v podjetjih brez certifikata, kar nakazuje, da na ravnovesje zaposlenih v podjetjih z DPP vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so organizacijska kultura in kadrovska politika. Ugotovitve kažejo, da certifikat DPP sam po sebi ne zagotavlja večje informiranosti ali višje uporabe ukrepov, temveč je ključen način njihove implementacije, prilagojenost ukrepov potrebam zaposlenih ter učinkovita interna komunikacija.
Ključne besede: družini prijazno podjetje, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, družini prijazni ukrepi, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,49 MB)