| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1209
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ali je zadovoljstvo zaposlenih povezano z dosežki poslovanja izbranega podjetja?
Anja Tičić, 2023, diplomsko delo

Opis: Nedvoumno bi se lahko strinjali s trditvijo, da so zaposleni najpomembnejša sestavina podjetja. Zelo pomembno pa je tudi, kako se ti počutijo na svojem delovnem mestu. Pozitivno in produktivno delovno okolje je močno odvisno od zadovoljstva zaposlenih. Nanaša se na pozitivne občutke in veselje, ki ga imajo delavci pri svojem delu, in upošteva različne dejavnike, kot so plača, varnost zaposlitve, možnosti za poklicno napredovanje ter še mnogi drugi dejavniki, ki jih predstavimo med nalogo. Na produktivnost in splošno uspešnost poslovanja podjetja neposredno vpliva osebje, kar prav tako povečuje zavzetost in zvestobo zaposlenih. V teoretičnem delu diplomske naloge se osredotočamo predvsem na definiranje zadovoljstva zaposlenih, v katerem predstavimo različne teoretične definicije zadovoljstva. Da pa sploh lahko razumemo pomen zadovoljstva, smo poglavje začeli z zgodovino opredelitve, kjer predstavimo začetke opredelitve, nadaljujemo pa z mnogimi drugimi poglavji, ki se navezujejo na našo zastavljeno temo. V empiričnem delu predstavimo rezultate opravljene raziskave v podjetju X. Zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X smo merili s 5-stopenjsko Likertovo lestvico, v dveh časovnih obdobjih. Osredotočili smo se predvsem na leto 2022 in leto 2021. Rezultate smo prikazali s pomočjo tabel. Preverili smo zadovoljstvo zaposlenih z različnimi elementi dela. Nato smo pridobljene rezultate primerjali z izračuni kazalnikov dosežkov poslovanja iz enakih obdobij, kot smo merili zadovoljstvo. Tako smo preverjali, ali je zadovoljstvo zaposlenih povezano z dosežki poslovanja podjetja. Ključne ugotovitve v povezavi z nalogo in raziskavo smo podali v sklepnem delu. S pomočjo naše raziskave, opravljene v podjetju X, smo ugotovili, da je zadovoljstvo zaposlenih povezano z dosežki poslovanja v izbranem podjetju, kar smo tudi grafično prikazali. Zaradi pomanjkanja podatkov, nam je iz statističnega vidika bilo onemogočeno opravit test korelacije, ki bi potrdili povezavo med zadovoljstvom zaposlenih in uspešnostjo poslovanja, zaradi tega nismo zastavljene hipoteze ne potrdili in ne zavrnili.
Ključne besede: zadovoljstvo, zaposleni, uspešnost, poslovanje, učinki poslovanja.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 37; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

2.
Upravljanje starostne raznolikosti na delovnih mestih
Maja Rožman, Polona Tominc, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Staranje prebivalstva v Sloveniji predstavlja enega največjih izzivov za prihodnji razvoj in vpliva tudi na procese v organizacijah. Temeljni namen prispevka je proučitev starostne raznolikosti zaposlenih glede na motivacijske dejavnike, zadovoljstvo pri delu in produktivnost. V raziskavi ugotavljamo, da obstajajo številne razlike v vplivnih motivacijskih dejavnikih med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi, razlike v stopnji njihovega zadovoljstva in razlike na drugih področjih, povezanih z dinamičnostjo, raznolikostjo in produktivnostjo zaposlenih na delovnem mestu. Te ugotovitve kažejo na pomembnost upravljanja starostne raznolikosti na delovnem mestu, zato v zaključku podajamo tudi priporočila menedžmentu na tem področju.
Ključne besede: podjetje, zaposleni, motivacija, zadovoljstvo, starostne skupine, management
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 34; Prenosov: 0

3.
Zadovoljstvo starejših delavcev pri delu kot dejavnik podaljšanja zaposlitve v Sloveniji in EU
Aleksander Aristovnik, Ksenja Jaklič, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen članka je ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo starejših delavcev pri delu v Sloveniji v primerjavi z EU, analizirati njegove posamezne dimenzije, specifike glede na starost, spol, sektor dejavnosti in vrsto poklica ter ugotoviti, kaj ga najbolj determinira. V statistični analizi, v kateri so bili uporabljeni podatki Pete Eurofoundove raziskave o delovnih razmerah v Evropi iz leta 2010, ugotavljamo, da se Slovenija, ki je imela leta 2011 najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših v EU, po stopnji zadovoljstva starejših delavcev pri delu med državami članicami uvršča na 15. mesto in zaostaja za povprečjem EU. Če so slovenski starejši delavci tako kot njihovi evropski kolegi najbolj zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in najmanj z možnostmi za napredovanje, pa primerjava z drugimi državami članicami pokaže, da so relativno nezadovoljni z delovnimi pogoji, plačo in ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo ter relativno zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in s sodelavci. Stopnjo zadovoljstva starejših delavcev pri delu najbolj determinira zadovoljstvo z ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo.
Ključne besede: starejši delavci, zadovoljstvo pri delu, stopnja zaposlenosti, delovni pogoji, Slovenija, EU
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 20; Prenosov: 0

4.
Zadovoljstvo pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela: stanje v Sloveniji
Ana Majcan, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo področje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela. Osredotočamo se na tematiko zunanjega revidiranja, opravljanja dela pooblaščenih revizorjev v Sloveniji, zadovoljstva pri opravljanju dela in zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela. Na koncu izvedemo tudi raziskavo stopnje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji. Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko revizijske družbe zagotovijo, da so pooblaščeni revizorji zadovoljni pri opravljanju dela. Zadovoljnejši pooblaščeni revizorji bodo pogosteje ostali pri svojem delodajalcu, kar je v času povečane stopnje fluktuacije pooblaščenih revizorjev bistvenega pomena. Merjenje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela je tako zaželeno in hkrati pomembno za revizijske družbe. Pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela, so poklicna starost, odločevalna raven in spol pooblaščenih revizorjev ter velikost revizijske družbe, v kateri so pooblaščeni revizorji zaposleni. Ker za Slovenijo še ni bilo opravljeno merjenje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela, je problem raziskave proučitev, kako zadovoljni so pooblaščeni revizorji, vpisani v register pri ANR, na svojem delovnem mestu. Z raziskavo tako dopolnjujemo obstoječe znanje o poklicnih pričakovanjih pooblaščenih revizorjev v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 41 pooblaščenih revizorjev in revizork, kar predstavlja 23,6 % delež vseh pooblaščenih revizorjev v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da je 34 pooblaščenih revizorjev in revizork (83 %) zadovoljnih, 1 pooblaščeni revizor oz. revizorka (2 %) je nezadovoljen, 6 pooblaščenih revizorjev in revizork (15 %) pa ni niti zadovoljnih niti nezadovoljnih pri opravljanju dela. V splošnem kažejo rezultati raziskave na nadpovprečno visoko (75 %) stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev. Glede zadovoljstva pooblaščenih revizorjev s posameznimi vidiki dela je bilo ugotovljeno, da je najnižje izmed vseh petih vidikov zadovoljstvo s sedanjim delom (64 %), sledita zadovoljstvo z neposredno vodjo in s plačilom (72 %). Zadovoljstvo z možnostmi za napredovanje je 77 %, najvišje pa je zadovoljstvo s sodelavci, kar 86 %. Rezultati testa normalnosti porazdelitve obravnavane odvisne spremenljivke stopnja zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji so pokazali, da je test statistično značilen, kar pomeni, da se porazdelitev odvisne spremenljivke v statistični množici razlikuje od normalne porazdelitve oz., da odvisna spremenljivka ni normalno porazdeljena. Iz rezultatov testov za merjenje statistično značilnih razlik med povprečnimi vrednostmi poročanih stopenj zadovoljstva pooblaščenih revizorjev glede na izbrane dejavnike zadovoljstva, pa ugotavljamo, da se povprečne stopnje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji glede na poklicno starost, odločevalno raven in spol pooblaščenih revizorjev ter velikost revizijske družbe, v kateri so pooblaščeni revizorji zaposleni, statistično značilno ne razlikujejo. Na podlagi rezultatov raziskave je torej mogoče sklepati, da izbrani dejavniki zadovoljstva ne vplivajo statistično pomembno na povprečno stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji.
Ključne besede: Zunanje revidiranje, pooblaščeni revizor, zadovoljstvo pri opravljanju dela, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 81; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

5.
Prerazporejanje zaposlenih zdravstvene nege v času epidemije covid-19 in vpliv le-tega na zadovoljstvo operacijskih medicinskih sester
Saša Gačnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Pojava epidemije in pandemije covid-19 sta od zdravstvenih organizacij zahtevala prilagoditev delovnih procesov in organizacijo dela. Sledile so spremembe namembnosti trenutnih oddelkov in posledično prerazporejanje kadra zdravstvene nege, med katerimi so bile tudi operacijske medicinske sestre. Namen magistrske naloge je bil predstaviti pomembnost upoštevanja trenutnega znanja zaposlenega pri prerazporejanju zdravstvenega kadra in vpliv prerazporeditve zaposlenih s specialnimi znanji brez predhodnega usposabljanja na možen pojav negativnih čustev in nižjo stopnjo zadovoljstva. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se naslonili na izbrano znanstveno in strokovno slovensko, angleško in hrvaško literaturo. Opredelili smo delovanje zdravstvenih organizacij v času epidemije in pandemije, prerazporejanje zaposlenih in timsko delo ter dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in nezadovoljstvo na delovnem mestu. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za zbiranje podatkov v raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavo so bile vključene operacijske medicinske sestre (n = 21) zaposlene na Kirurški kliniki Centralnega operacijskega bloka v Univerzitetnem kliničnem centru in so bile v času epidemije ali pandemije covida-19 prerazporejene na drugo delovišče. Raziskava je potekala od 25. januarja 2023 do 20. februarja 2023. Podatki so bili analizirani v programu SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Z raziskavo smo ugotovili, da ima pomanjkanje občutka kompetentnosti v času prerazporeditve med zaposlenimi velik vpliv na pojav stresa, občutek časovnega pritiska pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege ter tudi na pojav etičnih dilem, povezanih z delom. Operacijske medicinske sestre so bile zadovoljne z vodenjem vodij (M = 3,76), kljub temu pa so bile mnenja, da je prerazporejanje zaposlenih s specialnimi znanji brez predhodnega usposabljanja zelo neustrezno (47,5 %), 33,3 % pa jih meni, da je neustrezno. Eden od ključnih dejavnikov obstanka kadra je njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu, zato se je v bodoče, ko bo potrebno kader zopet nadomeščati, smiselno osredotočiti ne le na zadovoljevanje kadrovskih potreb, temveč tudi na trenutno znanje zaposlenih in jim tako omogočiti netravmatično menjavo začasnega delovišča.
Ključne besede: operacijske medicinske sestre, prerazporejanje zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, epidemija covid-19
Objavljeno v DKUM: 03.08.2023; Ogledov: 145; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
Zadovoljstvo zaposlenih pri delu v vzgojno-varstveni enoti pri osnovni šoli žiri
Jerca Podobnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Za dobro opravljanje dela je ključnega pomena zadovoljstvo zaposlenih pri delu, saj le to vpliva na zaposlene same, medsebojne odnose in učinkovitost opravljanja dela. V primeru nezadovoljstva bo to sčasoma vplivalo na posameznikovo opravljanje dela. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi, teoretični del zajema opredelitev pojma zadovoljstvo zaposlenih, predstavljeni so vpliv vodje na zadovoljstvo in ključni dejavniki zadovoljstva. Opisali smo naslednje dejavnike: plačilo, nagrajevanje, napredovanje, možnost izobraževanja, delovni izzivi in medsebojni odnosi. Opredelili smo tudi nezadovoljstvo zaposlenih in najpogostejše dejavnike, ki so lahko posledica tega. Ti so: fluktuacija, absentizem in prezentizem. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih v Vzgojno-varstveni enoti pri Osnovni šoli Žiri. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimno anketo, ki jo je vodja enote posredovala zaposlenim. Rezultati ankete so pokazali, da vodja na zadovoljstvo zaposlenih najbolj vpliva z uveljavljanjem lastnih idej zaposlenih, največje zadovoljstvo pri delu zaposlenim nudijo dobri medsebojni odnosi s sodelavci, nezadovoljstvo v največji meri povzročajo delovne razmere, in sicer tisti vidik, ki zajema duševni del opravljenega dela, po odgovorih sodeč pa bi na zadovoljstvo zaposlenih največji vpliv imelo prepoznavanje njihovega truda. S pridobljenimi podatki si enota lahko pomaga pri njihovem vplivu na zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: Zadovoljstvo, nezadovoljstvo, dejavniki zadovoljstva, vodja.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2023; Ogledov: 145; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na organizacijsko klimo in motivacijo zaposlenih
Kaja Širovnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: V tako razvitem svetu so ljudje le stežka predstavljali, da bi lahko prišlo do izbruha epidemije, kaj šele pandemije in da se lahko ob tem ves poznan svet in vse naše vsakodnevne navade spremenijo in tudi zaključijo. Ob prihodu odmevnega nevarnega virusa SARS-CoV-2 so v prvi bojni liniji seveda zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer se jim je njihovo vsakodnevne delo spremenilo na čisto nekaj novega in neznanega. Pri teh spremembah je zelo pomembna podpora višjih kadrov, vodstvu ter celotne organizacije. Organizacija je zadolžena za ohranjanje dobre organizacijske klime in s tem tudi spodbujanje pri motiviranosti ljudi za delo in podajanje v neznano. Namen: Namen raziskave je ocena mnenja zaposlenih zdravstvenih delavcev, iz kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana, glede organizacijske klime v času pred epidemijo in v času epidemije SARS-CoV-2 in tudi evalvacija mnenj o motivaciji zaposlenih s strani vodstva. Temeljno vprašanje, ki smo ga zastavili in nas najbolj zanima je, ali se organizacija trudi, da je organizacijska klima in motivacija zaposlenih v času epidemije na podobnem nivoju kot pred epidemijo SARS-CoV-2. Metode dela: S pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA) je bila izvedena raziskava. Anketni vprašalnik je v obliki presečne študije, uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Vprašalniki so bili razdeljeni med zaposlene v diabetološki ambulanti na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Raziskava je potekala 3 mesece, in sicer od 30. 6. 2021 do 30. 9. 2021. Od 24 zaposlenih je anketo ustrezno izpolnilo 17 anketirancev. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela na podlagi pregleda strokovne literature, znanstvenih člankov s pomočjo podatkovnih baz Google učenjak, PubMed, Cinahl in COBISS ter preučili tudi obstoječo tujo literaturo. Rezultati: Anketni vprašalnik nam je podal odgovore na vsa naša raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je stopnja zadovoljstva z organizacijsko klimo in samim delom boljša v času pred izbruhom epidemije z virusom SARS-CoV-2, kot v času med epidemijo. Prav tako smo prišli do ugotovitev, da je stopnja motivacije v času med epidemijo upadla. Anketiranci so odgovarjali, da se jim zdi, da je organizacija v času med epidemijo neustrezno poskrbela za ohranjanje in dvig motivacije zaposlenih. Na podlagi pridobljenih odgovorov na raziskovalna vprašanja, smo dve od zastavljenih hipotez potrdili in dve hipotezi ovrgli. Razprava in zaključek: Odgovori na podana raziskovalna vprašanja nam podajo uvid v samo stanje organizacije v času pred in med izbruhom epidemije z virusom. Poda nam odgovor, da bi lahko organizacija v času med epidemijo bolje poskrbela za ohranjanje in izboljšanje stopnje organizacijske klime in motivacije zaposlenih. Ugotovitve naše raziskave in drugih raziskovalcev so bile podobne. Glede na situacijo z virusom, ki se ne umirja, vendar je ves čas nekonstantna, bi lahko organizacije poskrbele za boljše motiviranje zaposlenih in ohranjanje ustrezne organizacijske klime.
Ključne besede: virus SARS-CoV-2, zadovoljstvo zaposlenih, delovno vzdušje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 84; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Socialna primerjava partnerskega odnosa na Instagramu v povezavi z zadovoljstvom v odnosu in predanostjo : magistrsko delo
Amadeja Jurič, 2023, magistrsko delo

Opis: Instagram predstavlja enega izmed najbolj priljubljenih spletnih socialnih omrežij, ki temeljijo na slikovnem gradivu. Študije na tem področju so se najprej pričele ukvarjati z raziskovanjem uporabe Instagrama in njegovih učinkov na posameznikovo blagostanje, šele v zadnjih nekaj letih pa so avtorji pričeli raziskovati učinke Instagrama tudi v povezavi s partnerskimi odnosi. Ker je kreiranje vsebin za spletna socialna omrežja v veliki meri motivirano s strani upravljanja z vtisti in so vsebine urejene na način, da ne prikazujejo nujno resničnosti, pač pa ideale, predstavljajo take vsebine priložnost za primerjanje sebe in svojega partnerskega odnosa. V raziskavi smo se zato osredotočili predvsem na socialno primerjavo partnerskega odnosa na Instagramu, določene vidike same uporabe Instagrama (količina in pasivni način uporabe) ter kakovost partnerskega odnosa, ki smo jo proučevali preko zadovoljstva in predanosti v odnosu. V raziskavi je sodelovalo 137 udeležencev (86,2 % žensk), starih med 19 in 51 let. Odgovarjali so na vprašanja o socialni primerjavi partnerskega odnosa na Instagramu, količini uporabe Instagrama, pasivni in aktivni uporabi Instagrama, zadovoljstvu ter predanosti v svojem partnerskem odnosu. Ključna ugotovitev naše raziskave je, da pasivna uporaba Instagrama napoveduje kakovost partnerskega odnosa posredno preko socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu, kar nam omogoča bolj poglobljeno razumevanje odnosa med uporabo Instagrama in kakovostjo odnosa. Dodatno smo potrdili v literaturi že dobro poznano statistično pomembno pozitivno povezavo med zadovoljstvom v partnerskem odnosu in predanostjo. Presenetljivo se količina uporabe Instagrama ni pomembno povezovala s kakovostjo odnosa, prav tako odnos ni bil moderiran s strani pasivnega načina uporabe Instagrama niti s strani socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu, se je pa v dotični analizi socialna primerjava odnosa pokazala kot pomemben samostojni napovednik kakovosti partnerskega odnosa. S socialno primerjavo odnosa na Instagramu se pomembno pozitivno povezuje tudi pasivni način uporabe Instagrama. Izsledki naše raziskave potrjujejo pomembno vlogo socialne primerjave partnerskega odnosa na Instagramu in predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Instagram, pasivna uporaba, socialna primerjava partnerskega odnosa, zadovoljstvo v partnerskem odnosu, predanost
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 109; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko delo
Lina Koprivnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 121; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

10.
Zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Slovenske železnice
Kaja Sever, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se navezuje na zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih. Med drugim poudarja pomen zavzetih in zadovoljnih zaposlenih za uspešnost podjetja. Tako sta v teoretičnem delu široko opredeljena pojma zavzetost (kaj je zavzetost, kako se meri, značilnosti zavzetega zaposlenega, vpliv zavzetosti na uspešnost ter kako izboljšati zavzetost) in zadovoljstvo (kaj je zadovoljstvo, kako se meri, značilnosti zadovoljnega zaposlenega, vpliv zadovoljstva na uspešnost podjetja ter kako izboljšati zadovoljstvo). Praktični del magistrske naloge se navezuje na zavzetost in zadovoljstvo v podjetju Slovenske železnice. Najprej je podan podroben opis podjetja, ki zajema osnovne podatke, organizacijsko strukturo, poslovni model, strateške dejavnosti, vodenje in upravljanje, zaposlene, skrb za okolje in trajnostni razvoj ter ključne rezultate podjetja. Za opisom podjetja sledi raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov in raziskuje zavzetost ter zadovoljstvo v omenjenem podjetju gleda na demografske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da je v podjetju Slovenske železnice večina zaposlenih na sploh zavzetih in zadovoljnih, obstajajo pa pomembne razlike glede na posamezna raziskana področja.
Ključne besede: Zaposleni, zavzetost, zadovoljstvo, podjetje Slovenske železnice.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2023; Ogledov: 232; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici