Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Delovno okolje že dolgo časa ni več samo računalnik temveč v sodobnem času predstavlja vse, kar zaposleni potrebujejo. Urejeno in prijetno delovno okolje je ključno za motivacijo zaposlenih in učinkovitost pri delu, namreč, če se na delovnem mestu dobro počutimo in smo zadovoljni, bomo delali z večjim veseljem in tudi več naredili. Zato mnoga podjetja temu področju namenjajo vedno več pozornosti, kajti dobre službe ne opredeljujejo več le dohodki ali karierne priložnosti, temveč tudi možnosti prilagodljivosti ter možnost usklajevanja poklicnega in hkrati zasebnega življenja. Klasično delovno okolje postaja vse bolj in namenja veliko pozornosti zadovoljstvu zaposlenih, da bi se ti na delovnem mestu počutili spoštovano in cenjeno. Podjetja zaposlenim ponujajo bolj prožna delovna mesta, da bi povečali ravnovesje med poklicnim in družinskim, zasebnim življenjem ter zmanjšali konflikte med delom in družino. Sodobno delovno okolje je zaenkrat še slabo raziskano področje, prav tako izzivi, ki izhajajo iz tega področja. Zaenkrat pa študije nakazujejo na to, da ima sodobno delovno okolje lahko tudi negativen vpliv na zaposlene in vodi v izčrpanost ter upad delovnih možnosti, kar pomeni manjšo učinkovitost in produktivnost ter večje tveganje za napake in nezgode pri delu. Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati vpliv sodobnega delovnega okolja na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih in ugotoviti, ali se v podjetju ta trend spremembe delovnega okolja izraža na pozitiven način ali se podjetje sooča z izzivi, ki jih prinaša sodobno delovno okolje. Magistrsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen del in raziskovalen del. V teoretičnem delu smo opredelili temeljne pojme delovnega okolja, zadovoljstva in produktivnosti zaposlenih ter predstavili pretekle raziskave s področja vpliva delovnega okolja na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. Raziskovalni del magistrske naloge je namenjen iskanju odgovora, ali je vpliv sodobnega delovnega okolja na zaposlene v podjetju X pozitiven ali se sooča z izzivi, ki so na tem področju še neraziskani. Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v podjetju X zadovoljni in produktivni ter da obstajajo povezave med sodobnim delovnim okoljem in zadovoljstvom, produktivnostjo zaposlenih. Vendar pa ne moremo trditi, da sta zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih posledica vpliva sodobnega delovnega okolja.
Ključne besede: delovno okolje, digitalizacija, sodobno delovno okolje, zadovoljstvo, produktivnost.
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Namen zaključnega dela je bil ugotoviti stopnjo zadovoljstva starejših v domovih za starejše z domsko oskrbo v avstrijski štajerski regiji. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja na podlagi anketnega vprašalnika med 207 starejšimi v dveh domovih starejših v avstrijski štajerski regiji. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo opisne statistike, t-testom, ANOVA testom ter Pearsonovim koeficientom korelacije. Rezultati:. Ugotovljena je bila visoka stopnja zadovoljstva med bivanjem v domski oskrbi, saj so anketiranci visoko ocenjevali vse dejavnike zadovoljstva, ki so od najvišje ocenjenega v padajočem vrstnem redu »čistoča in higiena« (SD = 4,6), z enako stopnjo ocenjeni (SD = 4, 4) »hrana in pijača«, »bivanje in življenje«, »aktivnosti in prireditve« ter »zaposleni«, z enako stopnjo (SD = 4,3) jim sledijo »sprejem in vtis«, »spremljanje, oskrba, nega« ter »splošno zadovoljstvo«. Nekoliko nižjo povprečno oceno (SD = 4,1) je prejel dejavnik »komunikacija in informacije«, najnižjo povprečno oceno (SD = 4,0) pa sta prejela dejavnika »atmosfera in dobro počutje« ter »bivanje in življenje«. Statistično značilne razlike v zadovoljstvu starejših med raziskovalnima ustanovama niso bile ugotovljene (p = 0,133). Prav tako niso bile ugotovljene statistične razlike v zadovoljstvu z življenjem glede na glede na spol (p = 0,554) in starost (p = 0,108). Razprava in sklep: Zavedanje pomena zadovoljevanja potreb starejših znotraj domov starejših naj bo tudi v prihodnje pomembna odskočna deska za njihovo uresničevanje, s ciljem zadovoljstva starejših, ki iz različnih razlogov ne morejo bivati doma.
Ključne besede: kakovost, E-Qalin, oskrba, zadovoljstvo, domovi za starejše
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (980,81 KB)

Opis: Uvod: Emocionalna inteligenca je ključni dejavnik zadovoljstva pri delu, zlasti v poklicih, kot je zdravstvena nega, ki zahtevajo intenzivno medosebno interakcijo. Ta pregled literature identificira vpliv emocionalne inteligence na opravljanje poklica medicinskih sester in njen učinek na kakovost zdravstvene oskrbe. Metode: Izveden je bil pregled literature, v katerem so bile analizirane relevantne raziskave iz baz podatkov, kot so PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect, Web of Science, s poudarkom na raziskavah, objavljenih med leti 2014 in 2024. Podatke smo analizirali, ocenili moč dokazov in jih prikazali v sintezni tabeli, kar nam je omogočilo primerjalno obravnavo med posameznimi raziskavami. Rezultati: V končno analizo smo vključili sedem člankov, ki kažejo, da je višja emocionalna inteligenca povezana z večjim zadovoljstvom pri delu, boljšimi medosebnimi odnosi, večjo delovno učinkovitostjo in zmanjšano izgorelostjo. Medicinske sestre z višjo emocionalno inteligenco bolje obvladujejo stres in učinkoviteje komunicirajo. Razprava in zaključek: Pregled literature poudarja pomen emocionalne inteligence za večje zadovoljstvo pri delu in zmanjšanje izgorelosti med medicinskimi sestrami. Priporoča se vključitev treningov dviga čustvene inteligence v izobraževalne programe za izboljšanje delovnega okolja in kakovosti oskrbe pacientov. Za boljše razumevanje specifičnih elementov čustvene inteligence in razvoj učinkovitih intervencij so potrebne dodatne raziskave.
Ključne besede: emocionalna inteligenca, zadovoljstvo na delovnem mestu, medicinske
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Emocionalna inteligentnost si je na konceptualni ravni podobna z modrostjo. Oba konstrukta vključujeta napredne ravni čustvenega zavedanja in uravnavanja čustev, kar naj bi vzpodbujalo zadovoljstvo z romantičnimi odnosi. Obdobje zgodnje odraslosti je zaznamovano s pripravo na partnerstvo in straševstvo, v smeri razvijanja intimnosti, prevzemanja partnerskih obvez in oblikovanja stabilnih in trajnih romantičnih odnosov. Te naloge pa se še poglabljajo v obdobju srednje odraslosti. V naši raziskavi, kjer smo želeli ugotoviti kakšna je povezanost emocionalne inteligentnosti, modrosti in zadovoljstva v romantičnih razmerjih, v obdobju zgodnje in srednje odraslosti in ali sta emocionalna inteligentnost in modrost napovednika zadovoljstva v romantičnih razmerjih, je sodelovalo 213 udeležencev. Ugotovili smo, da sta emocionalna inteligentnost in modrost pozitivno povezana z zadovoljstvom v romantičnih razmerjih, in da je emocionalna inteligentnost pomemben napovednik zadovoljstva. Prav tako smo ugotovili, da prihaja do razlik v samoocenjevanju na dimenzijah emocionalne inteligentnosti, glede na spol. Pri tem se moški ocenjujejo višje na dimenziji samokontrola, ženske pa se ocenjujejo višje na dimenziji čustvenost. Na dimenziji čustvenost so vidne razlike tudi glede na starost, in sicer mlajši odrasli so se ocenjevali kot bolj čustvene kot srednji odrasli. V samoocenjeni modrosti ne opažamo razlik, glede na starost.
Ključne besede: emocionalna inteligentnost, modrost, zadovoljstvo z romantičnim razmerjem, srednja odraslost, zgodnja odraslost
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (717,97 KB)

Opis: Ena od značilnosti vsake organizacije je dobro komuniciranje med zaposlenimi. Dobro komuniciranje v podjetju predstavlja organizaciji uspeh, saj zaposleni tako bolje delajo in si medsebojno pomagajo, zaradi česar pride tako do uspešnosti podjetja kakor tudi medsebojnega dobrega odnosa. Tisti ljudje, ki opravljajo svoje delo z veseljem, so bolj uspešni in dosegajo boljše rezultate. Komunikacija je nujno potrebna tako v vsakdanjem življenju kot tudi pri delu
Ključne besede: komunikacija, zadovoljstvo, zaposleni, motivacija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,35 MB)