| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZADOLŽEVANJE IN RAZDOLŽEVANJE V SLOVENIJI
Timotej Plavše, 2016, magistrsko delo

Opis: Zadolževanje in razdolževanje je trenutno zelo aktualna tema tako v Sloveniji, kot tudi v svetu. V magistrski nalogi smo raziskali, kako so se zadolževala in razdolževala slovenska gospodinjstva in podjetja v obdobju 2004 -2015 in trende primerjali s trendi v državah EU. Podatki kažejo, da so slovenska gospodinjstva približno polovico manj zadolžena kot gospodinjstva ostalih članic Evropske unije. Čisto drugačna pa je situacija v sektorju podjetij, saj so slovenska podjetja v krizo vstopila z visoko stopnjo zadolženosti. Opazne so tudi bistvene razlike v strukturi financiranja slovenskih in tujih podjetij. Na osnovi raziskave ugotovljamo, da so se slovenska gospodinjstva in podjetja pred krizo bolj zadolževala od subjektov v ostalih članicah Evropske unije in kasneje začela izvajati proces razdolževanja.
Ključne besede: zadolževanje, razdolževanje, gospodinjstva, podjetniški sektor.
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

2.
OBLIKE ZAVAROVANJ KREDITOV IN CENE KREDITOV
Ines Kutnjak, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Danes je veliko ljudi in podjetij oškodovala velika finančna kriza, ki vključuje padce vrednosti premoženja in propade številnih subjektov. Razlog zanjo je izguba zaupanja v domač bančni sistem. Podjetja so se vedno več zadolževala, saj z lastnimi sredstvi ne morejo zagotoviti dovolj hitrega razvoja. Podjetja oz. banke morajo dobro poznati tveganja svojega poslovanja in se pred njimi tudi ustrezno zavarovati. Zavarovanje kreditov je obvezno, saj je namenjeno tudi izrednim primerom, kot so izguba službe, smrt, … V takih primerih kreditojemalec ni sposoben poravnati svojih obveznosti in zato banka potrebuje kritje. Za način zavarovanja kredita se posameznik odloči že pred sklenitvijo kreditne pogodbe in tako jamči banki, da bo njegov dolg povrnjen. Kreditno zavarovanje je pomembno tudi pri poslovanju domačega podjetja s tujim, saj je tveganje večje, ker nimamo toliko informacij in podatkov o tujem podjetju. Tako se lahko podjetje zaščiti s primernim kreditnim zavarovanjem. Banke, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije, lahko opravljajo bančne storitve. Pri vstopu v Slovenijo imajo tuje banke, ki so iz držav članic Evropske unije, drugačne pogoje kot tuje banke, ki so iz drugih držav. Banke držav članic Evropske unije, ki uživajo prednostni položaj, lahko poslujejo v Sloveniji neposredno ali preko podružnic. Prihod tujih bank ima svoje prednosti in slabosti. Prednost je, da prihod tuje konkurence spodbuja domače banke k bolj učinkovitemu poslovanju.
Ključne besede: zadolževanje podjetji, finančna kriza, bančni sistem, zavarovanje kreditov, kreditna pogodba
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1219; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (480,83 KB)

3.
FINANCIRANJE OBČIN V SLOVENIJI: PRIMER MESTNE OBČINE PTUJ
Polona Bedenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz štirih poglavij. Prva tri poglavja predstavljajo teoretični del diplomske naloge. Zadnje, četrto poglavje, kjer sem kot primer vzela Mestna občina Ptuj, predstavlja praktični del diplomskega dela. Zametki lokalne samouprave na Slovenskem segajo v srednji vek. Skozi čas so se oblikovala mesta in njihovi zakoni. S samostojno Slovenijo smo dobili novo ustavo in nove zakone. Današnja ureditev lokalne samouprave temelji na zakonu o lokalni samoupravi. V Sloveniji imamo 212 občin in 12 regij. Današnje občine so vključene v nekakšen organizem države, kar pomeni, da morajo opravljati javne naloge, določene s strani države. Občine za svojo delovanje potrebujejo finančne vire. Poznamo lastne vire, alternativne vire, sredstva države ter zadolževanje. Občine naj bi se financirale iz lastnih virov ter s pomočjo zadolževanja, ker pa to ni zmeraj dovolj, lahko za pomoč zaprosijo tudi državo. V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen pojem lokalne samouprave in njeni zametki. Predstavljena je občina kot temeljna lokalna samoupravna skupnost in naloge občine, ki segajo na različna področja od sprejemanja statuta občine, občinskega proračuna, urejanja zadev javnega pomena, spodbujanja gospodarskega razvoj občine in vzpostavljanja javnega reda. Opisane so tudi vrste občine, ki jih delimo na navadne občine, mestne občine ter občine s posebnim statutom. Opredeljene so zakonske podlage, ki narekujejo delovanje in financiranje občin. V zadnjem praktičnem delu je podana analiza proračunov Mestne občine Ptuj za leta 2010, 2011 in 2012 in sposobnost občine, da se financira iz lastnih virov in zadolževanja. Predstavljena je tudi zadolženost Mestne občine Ptuj v zadnjih treh letih.
Ključne besede: lokalna samouprava, vrste občin, naloge občin, viri financiranja občin, proračun občin, zadolževanje občin.
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 2114; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
ALTERNATIVNI VIRI FINANCIRANJA SLOVENSKIH OBČIN
Uroš Debelak, 2013, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo predstavili lokalno samoupravo in vire financiranja, ki jih potrebujejo za svoje delovanje in izvajanje nalog. Osredotočili smo se na alternativne vire financiranja Slovenskih občin in jih na konkretnem primeru Občine Majšperk predstavili. Z analizami slovenskih občin smo ugotovili, da alternativni viri financiranja predstavljajo ključno vlogo pri financiranju občin. Največkrat se alternativni viri predstavljajo kot sredstva evropskih strukturnih skladov in v obliki zadolževanja. Običajno se ta sredstva porabljajo za velike medgeneracijske infrastrukturne projekte. V prihodnje bo potrebno več pozornosti nameniti učinkovitosti črpanja evropskih sredstev, na državni kot tudi na lokalni ravni, saj gre za »lahek« denar, vendar je pot od same priprave dokumentacije in prijave na razpis do dejanskega prejema sredstev predolga in prezahtevna. Poleg tega bo potrebno nekaj storiti na področju zadolževanja občin, saj je vse preveč občin, ki so prezadolžene.
Ključne besede: lokalna samouprava, občina, viri financiranja občin, evropski skladi, zadolževanje
Objavljeno: 28.03.2014; Ogledov: 1417; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (739,10 KB)

5.
SANACIJA JAVNEGA DOLGA NA PRIMERU SLOVENIJE IN ITALIJE
Sara Brežan, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema tematiko javnega dolga in ukrepe za njegovo zmanjšanje. Globalno gospodarstvo danes že okreva po svetovni finančni krizi, medtem ko si Slovenija in Italija še nista opomogli od nje. Čeprav so se države ob vstopu v EU zavezale k izpolnjevanju Maastrichtskih kriterijev, so le-ti danes v večini držav še nad dovoljeno zgornjo mejo. Posebej problematična sta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Osnovni namen magistrske naloge je analizirati gospodarski položaj Slovenije in nastanek javnega dolga. Ker nas zanima zadolževanje po nastanku finančne krize, smo analizirali makroekonomske razmere v Sloveniji v obdobju 2010-2012. V nadaljevanju smo preučili obveznice, kot dolgoročni instrument zadolževanja. Kljub vsakoletnemu zmanjšanju primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov se je Slovenija vsako leto še dodatno zadolžila na kapitalskih trgih. Ker je zadolževanje na tujih trgih pogojeno z bonitetno oceno države, smo v četrtem poglavju pod drobnogled vzeli delovanje treh najpomembnejših bonitetnih agencij. S pomočjo makroekonomskih podatkov smo preverili korektnost izdanih ocen za Slovenijo v obdobju 2010-2012. Delo smo zaključili z analizo javnega dolga Italije. Preučili smo zgodovino in nastanek javnega dolga ter kakšni so pogoji za izdajo obveznic na italijanskem trgu. Poiskali smo podobnosti in razlike javnega dolga Italije in Slovenije. Prišli smo do zaključka, da kljub varčevalnim ukrepom, Slovenija napram Italiji ni tako uspešna pri sanaciji javnega dolga in finančnega primanjkljaja. Cilj izhodne strategije je bil odprava presežnega primanjkljaja pod mejne 3% BDP do leta 2013. Tega cilja Slovenija ni dosegla, zato ji je Evropska komisija morala podaljšati rok do leta 2015.
Ključne besede: Javni dolg, zadolževanje, obveznice, bonitetne agencije, finančna kriza, upravljanje z dolgom.
Objavljeno: 29.07.2014; Ogledov: 781; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
VZORCI POTROŠNEGA OBNAŠANJA IN ZADOLŽEVANJA GOSPODINJSTEV V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE S POUDARKOM NA SLOVENIJI
Katja Babič, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti ter primerjati potrošnjo in zadolženost gospodinjstev držav Evropske unije v primerjavi s Slovenijo pred in med gospodarsko krizo. Skozi diplomsko delo opredeljujemo gospodinjstva, njihov pomen za narodno gospodarstvo ter opredelitev teoretičnih izhodišč potrošnje. V nadaljevanju sledi analitični del merjenja makroekonomske aktivnosti gospodarske rasti, brezposelnosti in inflacije. Pri analiziranju najema hipotekarnih kreditov gospodinjstev pa dajemo poudarek analizi obrestnih mer. V glavnem delu analize potrošnje in zadolževanja gospodinjstev si pomagamo s podatki Statističnega Urada Republike Slovenije, kjer podatke pridobivajo z anketami o porabi gospodinjstev (APG) ter anketami o življenjskih pogojih (EU-SILC), Eurostatom, poročili Banke Slovenije ter s poročili Urada za makroekonomske analize in razvoj. Analize pretežno zajemajo obdobje od leta 2000 do leta 2012.
Ključne besede: Ključne besede: Gospodinjstva, potrošnja, teorije potrošnje, zadolževanje.
Objavljeno: 27.06.2014; Ogledov: 639; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

7.
ANALIZA FINANCIRANJA OBČIN V SLOVENIJI
Nensi Toth, 2015, diplomsko delo

Opis: Občina predstavlja skupino ljudi, povezanih z lokalnim prostorom. V teh skupinah nastajajo številne družbene potrebe, ki jih mora občina zadovoljiti. Povezava med občani in občino izhaja iz skupnega bivanja, ki pripelje do sodelovanja in povezovanja z namenom, da bi zadovoljili skupne interese. Cilj vsake občine je zadovoljiti potrebe občanov ob danih proračunskih omejitvah. Vendar občine ne morejo vedno ponuditi tistega, kar občani pričakujejo od njih. Prav zato sem v diplomskem projektu predstavila delovanje občin, vrste občin, organe občin in njihove naloge. Podrobno sem analizirala sistem financiranja občin, predstavila sem tudi zakonske podlage financiranja občin v Sloveniji. Obravnavala sem vire financiranja občin, osredotočila sem tudi na financiranje občin iz evropskih skladov, ki so vedno bolj aktualen vir pridobivanja dodatnih sredstev. Ukvarjala sem se tudi s problemom zadolževanja občin, ki je tudi eden od načinov financiranja občin. Obravnavala sem še tudi aktualno problematiko financiranja občin, ki vsebuje problem financiranja občin, problem zadolževanja in problem prevelike razdrobljenosti občin. Analizirala sem zadolženost slovenskih občin v obdobju od leta 2008 do leta 2014. Analizirala sem tudi zadolženost občin v letu 2013 po statističnih regijah in izpostavila sem najbolj in najmanj zadolžene občine v danem letu. Zaradi povečevanja števila občin skozi čas je prišlo do vprašanja, ali je v Sloveniji preveliko občin, zato sem se ukvarjala tudi s problemom prevelike razdrobljenosti občin. Opisala sem prednosti in slabosti malih ter velikih občin. Pogledala sem število občin po statističnih regijah in ugotovila, v kateri regiji je največja razdrobljenost občin.
Ključne besede: občina, financiranje, zadolževanje, dodatna sredstva
Objavljeno: 12.11.2015; Ogledov: 843; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
ANALIZA PRORAČUNA OBČINE GRAD
Lidija Krpič Časar, 2016, diplomsko delo

Opis: Občina Grad je ena izmed manjših občin na severovzhodu Slovenije. Nastala je leta 1998. Meri 37,4 km2 in zajema sedem naselij Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci, v katerih živi okrog 2.200 prebivalcev. Je pretežno kmetijsko območje, brez industrije, prevladuje obrtništvo z raznimi dejavnostmi. Občina Grad se financira in izvršuje naloge iz svoje pristojnosti na podlagi sprejetega proračuna. Financira se lahko iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolževanja. Pomemben dodaten vir pa predstavljajo sredstva iz Evropske skupnosti, pridobljena na podlagi razpisov, ki jih občina porablja za financiranje za razvoj občine pomembnih projektov. V proračunu morajo biti opredeljeni vsi prihodki in odhodki proračuna ter obseg zadolževanja. Proračun mora biti uravnotežen. V diplomskem delu je predstavljeno področje lokalne samouprave. Podrobneje so opredeljene značilnosti proračuna in njegove naloge, proračunska načela, sestava in sprejemanje proračuna ter njegovo izvajanje. V nadaljevanju so predstavljene zakonske podlage financiranja občin, viri financiranja in zadolževanje. Predstavljene so bistvene značilnosti Občine Grad. Narejena je analiza proračuna Občine Grad za obdobje desetih let, torej med leti 2006 in 2015. Iz analize je razvidno, da je Občina Grad v tem desetletnem obdobju uspešno pridobivala evropska sredstva in jih porabljala za izboljšanje kakovosti življenja v svoji občini. Delovanje občine in izvrševanje nalog je odvisno od dobrega planiranja prihodkov in odhodkov proračuna in seveda od dobrega gospodarjenja. Pomembno pa je tudi, kako uspešna je občina pri pridobivanju dodatnih sredstev države in drugih institucij ter sredstev iz proračuna Evropske unije. Občina se lahko dolgoročno razvija le s pridobivanjem dodatnih sredstev in z ugodnim zadolževanjem, saj se v današnjem času finančna sredstva povsod krčijo, obsegi nalog pa ostajajo enaki ali pa se povečujejo. Glede na trenutno stanje pa bo Občina Grad kot tudi druge občine vse težje zadovoljevala potrebe svojih prebivalcev.
Ključne besede: občina, lokalna samouprava, proračun, prihodki, odhodki, financiranje občin, zadolževanje
Objavljeno: 16.08.2016; Ogledov: 734; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (595,14 KB)

9.
Zadolževanje in razdolževanje podjetij - primerjava Slovenije in Češke
Aleksandra Sedlar Kožuh, 2016, magistrsko delo

Opis: Finančni krizi, ki je izbruhnila leta 2007, je kmalu sledila gospodarska kriza, v kateri pa je postalo jasno, da so se mnoga podjetja v Sloveniji v času gospodarske rasti močno zadolžila. V času krize so se prihodki podjetjem znižali, kar je zmanjšalo njihovo sposobnost za odplačevanje dolgov, podjetja pa so postala prezadolžena. V magistrski nalogi smo zato proučevali zadolženost in razdolževanje podjetij v Sloveniji v času pred nastankom krize in po njej, za primerjavo pa smo proučevali podjetja v Češki republiki. Naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vpliv zadolževanja in razdolževanja na gospodarsko rast. Na primeru treh večjih finančnih kriz v preteklosti smo ugotavljali vzroke za njihov nastanek in njihovo reševanje. Vsem je bilo pred nastankom krize skupno naraščanje zadolževanja in ustvarjanje nepremičninskih in/ali borznih balonov, medtem ko so bili ukrepi kot odziv na nastalo krizo različni. Predstavili smo štiri načine razdolževanja v preteklosti. Kot najpogostejši način so se v preteklosti pojavljali varčevalni ukrepi, kar je najpogostejši način tudi v sedanji krizi. Nazadnje smo predstavili še sistemske ukrepe za pospešitev razdolževanja podjetij. V empiričnem delu smo na osnovi pridobljenih podatkov iz finančnih izkazov podjetij preverjali tri hipoteze. S pomočjo finančnih kazalnikov smo analizirali in medsebojno primerjali gibanje dolga, stopnje zadolženosti podjetij in vire, ki jih podjetja uporabljajo za financiranje v Sloveniji in Češki republiki v izbranih sektorjih gospodarstva v obdobju 2004-2013, s čimer smo ugotavljali tudi, kako poteka proces razdolževanja v podjetjih izbranih sektorjev v obeh državah. V okviru preverjanja hipotez smo ugotovili, da so podjetja v Sloveniji bolj zadolžena kot podjetja v Češki republiki, da so bila podjetja v Sloveniji v vseh opazovanih sektorjih prezadolžena že v obdobju pred nastankom krize, medtem ko so bila podjetja v Češki republiki v času pred nastankom krize prezadolžena v dveh od treh opazovanih sektorjev ter da se podjetja v Češki republiki uspešneje razdolžujejo kot podjetja v Sloveniji.
Ključne besede: finančna kriza, zadolževanje, razdolževanje, Slovenija, Češka republika
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
Razvoj modela sistemske dinamike investiranja in donosnosti kapitala v organizaciji
Damijan Kozina, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv stopnje investiranja in zadolževanja posamezne organizacije na njeno finančno stanje. S pomočjo modela želimo opredeliti postopek, s katerim lahko določimo optimum med investiranjem in zadolževanjem v organizaciji. Ustrezno razmerje med investiranjem in zadolženostjo pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju organizacije in celotnega okolja. Obravnavanih je več možnih simulacijskih scenarijev. Prevelika zadolženost zavira gospodarsko rast, vendar po drugi strani premajhna stopnja investiranja tudi ne zagotavlja napredka. Z razvitim modelom kvantitativno podpremo strategijo organizacije za uspešno delovanje na dolgi rok. Razvit je bil delujoč simulacijski model, ki upošteva stopnjo investiranja in zadolževanja v obravnavani organizaciji in prikaže rezultate simulacije. Opredeljeni so ustrezni vhodni parametri modela, ki zagotavljajo kar najboljši rezultat za posamezno organizacijo. Uporabljena je metodologija sistemske dinamike z obravnavo ključih povratnih zank. Izdelan je simulacijski model, podprt z aplikacijo, ki je testirana z uporabo testnih primerov in vključenimi različnimi scenariji. Simulacijski model je izdelan z orodjem Powersim ter realiziran s programskim jezikom JavaScript, dostopnim na svetovnem spletu.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje in simulacija, investiranje, donosnost, zadolževanje, kapital, korupcija, integriteta, trajnostni razvoj, organizacija, JavaScript, SVG
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1070; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (978,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici