| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 22 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Ekonomski pomen naložb zasebnega lastniškega kapitala
Primož Gabrič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Vlade različnih držav se pri poskusih spodbujanja gospodarske rasti večkrat poslužujejo tudi ukrepov, ki naj bi spodbudili trg tveganega kapitala. Glavni razlog za te spodbude leži v prepričanju, da tvegani kapital spodbuja inovacije in rast gospodarskih družb. Na drugi strani smo s strani sindikatov in politikov priča ostrim kritikam odkupov gospodarskih družb s pomočjo skladov zasebnega lastniškega kapitala, ki obtožujejo sklade zasebnega lastniškega kapitala zmanjševanja stroškov zaposlenih, ogrožanja delovnih mest, delovnih razmer in izobraževanja na delu. Prispevek sistematično predstavlja in analizira večji del najpomembnejših raziskav ekonomskega vpliva naložb tveganega in odkupnega kapitala (zasebnega lastniškega kapitala). Pregled in analiza empiričnih študij dokazujeta, da imajo naložbe tveganega kapitala posebno pozitiven vpliv na rast zaposlovanja, upravljanje s človeškimi viri, inovacije, zadolženost gospodarskih družb in gospodarsko rast. Prav tako ni trdnih dokazov o negativnem ekonomskem vplivu odkupnega kapitala. Nasprotno, odkupni kapital je lahko v nekaterih primerih pomemben ekonomski dejavnik za nadaljnji razvoj gospodarskih družb.
Ključne besede: tvegani kapital, zasebni lastniški kapital, zaposlovanje, človeški viri, zadolženost, gospodarska rast
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (161,20 KB)

22.
Pomoči državam tretjega sveta
Mateja Pavlin Oman, 2019, magistrsko delo

Opis: Države tretjega sveta so države, ki zaostajajo v razvoju. To ne pomeni samo na gospodarskem področju, ampak tudi glede pomanjkanja na splošno. V to skupino držav spadajo Afrika, Azija in Latinska Amerika. Te države si zaradi dolgov skozi desetletja ne morajo pomagati same, zato jim pomagajo razvite države. Te države muči tudi visoka stopnja korupcije, kar pa jih še bolj ovira pri razvoju. Med državami, dajalkami pomoči, sta pomembni predvsem dve, in sicer Evropa in Amerika. Magistrsko delo je razdeljeno na dva sklopa, teoretični in aplikativni del. V teoretičnem delu bomo definirali pojme zadolženost držav, vpliv dolga na države ter njihov razvoj. Ukvarjali se bomo s strategijami pomoči državam tretjega sveta in učinkovitosti pomoči. Kako se pozna revščina v državah in kje je največja. Kako vpliva razvoj na države in okolje. Kakšni so stroški pomoči državam tretjega sveta. Kakšni programi čakajo države tretjega sveta in kje se dogaja korupcija ter zakaj in tudi kje je je največ. V aplikativnem delu bomo navedli, katere so države tretjega sveta, kakšna je njihova zadolženost, kako dolg vpliva na njihov razvoj. Kakšne so te strategije pomoči in kako se izvajajo. Koliko je učinkovita ta pomoč državam tretjega sveta. V kakšni obliki in širini se kaže revščina v državah tretjega sveta, kako revščino omiliti. Kje naj bi se nahajale dislokacije pomoči. Kako se države tretjega sveta razvijajo in kako se imajo namen. Kako vpliva razvoj na okolje. Koliko imajo države stroškov zaradi pomoči tretjim državam. Kateri sta dve največji državi dajalki pomoči, ki pomagata državam tretjega sveta, in kakšna je njuna pomoč ter koliko znaša. Kateri so novi programi pomoči, kakšne pogoje zahtevajo ti programi pomoči za učinkovito pomoč. Kakšen sistem se mora vzpostaviti, da bo na dolgi rok pomagal državam tretjega sveta. Ter kako zmanjšati oz. izkoreniniti korupcijo v teh državah. Na podlagi raziskave področja držav tretjega sveta smo navedli predloge za izboljšanje programov pomoči.
Ključne besede: države tretjega sveta, pomoč državam tretjega sveta, programi pomoči državam tretjega sveta, zadolženost držav tretjega sveta, revščina, stroški pomoči državam tretjega sveta, korupcija
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 60; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici