| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
TVEGANJE POSLOVNE BANKE PRI FINANCIRANJU PREVZEMOV S FINANČNIM VZVODOM
Metka Čretnik Zavec, 2012, magistrsko delo

Opis: Razsežnosti svetovne gospodarske krize, ki je sledila finančni krize konec leta 2008, je opaziti v močnem zniževanju gospodarske rasti v vseh panogah in v pretežno v vseh svetovnih gospodarstvih. Učinek zniževanja gospodarske aktivnosti je razviden v zniževanju kreditnega potenciala bank, na omejevanju investicijskih vlaganj ter na povečevanju števila družb v insolvečnih postopkih. Oslabitve slabih terjatev bank v Sloveniji so po stanju 31.12.2011 znašale 1,16 mrd EUR kar je predstavljalo 81,5 % bruto dohodka bank. Tako imenovani slabi krediti bank ali neplačniki (NPL) se povečujejo, s tem pa tudi oslabitve terjatev bank. Slednje ima negativen vpliv tudi na kapital bank, kapitalsko ustreznost in potrebo po novih in novih dokapitalizacijah. Oslabitve terjatev bank so v obdobju od 2009 do 2011 porasle pretežno v sektorju finančnih holdingov, sektorju gradbeništva, prometa z nepremičninami in v sektorju predelovalne dejavnosti. V času konjukture in velike razpoložljivosti finančnih sredstev z nizko ceno denarja, so banke financirale projekte brez lastne udeležbe investitorjev. Tako kot projekti so bili tudi prevzemi financirani pretežno z dolžniškimi viri. Pri financiranju prevzemov v Sloveniji je imela veliko vlogo tudi vladajoča politična opcija. Porast prevzemnih aktivnosti je opazen še posebej v času visoke gospodarske rasti in višjih donosov. Odplačilo kreditnih obveznosti za prevzem je, predvsem pri managerskih prevzemih, temeljilo na denarnem toku ciljne tarče, saj so bili običajno prevzemniki projektne družbe, ustanovljene z minimalnim kapitalom in v lasti managerjev ciljne tarče. Vrednost zavarovanj je bila zaradi nepremičninskega balona in/ali precenjenih vrednostnih papirjev prenizka, da bi v primeru nastanka kritičnega dogodka krila izgube banke. Slednje so ob dodatnem zniževanju vrednosti zavarovanj zahtevale odplačila kreditov ali dodatna zavarovanja, ki jih prevzemniki niso mogli zagotoviti. Ob nižanju gospodarske aktivnosti ter posledično zniževanje prihodkov od prodaje in donosnosti, prevzemniki oziroma ciljna družba ni več zagotavljala odplačilne sposobnosti. Posledica prenizke vrednosti zavarovanj in nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti za prevzem so visoko oblikovane oslabitve terjatev bank, ki so financirale prevzem. Omejitve pri ustanavljanju zavarovanj pred izvedbo prevzema določa Zakon o prevzemih z dopolnitvami. Po izvedenem prevzemu so zavarovanja temeljila le na zastavi delnic, ki jih je izdala ciljna tarča in ne tudi na zastavi nepremičnega premoženja prevzete družbe. Zakon o prevzemih z dopolnitvami prevzemnike omejuje pri izvajanju prevzemnih aktivnosti ko določa najnižji prevzemni prag pri katerem morajo prevzemniki objaviti prevzemno ponudbo. Kršenje določil prevzemne zakonodaje je odvzem glasovalnih pravic, s čimer zakonodajalec posega v upravljalske aktivnosti v prevzeti družbi ter posledično na oblikovanje dividendne politike. Pogoje za statusne spremembe akterjev prevzemnih aktivnosti določa Zakon o gospodarskih družbah z dopolnitvami. Prevzemne aktivnosti se odvijajo v vseh gospodarskih okoljih in tudi ob zniževanju gospodarske aktivnosti. Odločitev poslovne banke o financiranju prevzema bi morala bila odvisna od poslovnega programa ciljne tarče, uspešnosti panoge v kateri deluje, od prodajnih trgov ter predvsem od dovolj visoke lastne udeležbe prevzemnika pri financiranju prevzemnih aktivnosti, ob zagotovitvi ustreznih zavarovanj za kreditne obveznosti. Manjše tveganje neuspešnega prevzema pa nosijo prevzemniki, katerih cilj je prevzem ciljne tarče s proizvodnim programom visoke dodane vrednosti in z diverzificiranim obsegom naročnikov. Znanstveno delo je sestavljeno iz dveh sklopov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo proučili vrste prevzemov, zgodovino prevzemov in značilnosti prevzemnih aktivnosti v Sloveniji in način financiranja prevzemov s predstavljenim modelom prevzema. Teoretični del, ki se nanaša na proučevanje prevzemnih aktivnosti je dopolnjen s prakti
Ključne besede: prevzem, prevzemna ponudba, prevzemni prag, prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ciljna/prevzemna tarča, finančni vzvod, kreditno tveganje, Basel II, zavarovanja, kritični dogodek, neplačnik, oslabitve, izgube iz kreditnega tveganja, zmanjševanje kreditnega tveganja, odplačilna sposobnost, dividende, čisti denarni tok, EBITDA, dolgoročna zadolženost, finančna zadolženost, kazalniki zadolženosti, posamične oslabitve.
Objavljeno: 07.06.2013; Ogledov: 1342; Prenosov: 2

12.
PREDLOG SPREMEMBE POSLOVANJA HOTELA PALACE PORTOROŽ: POGODBA O UPRAVLJANJU S PODJETJEM BARCELÓ GROUP
Larisa Habinger, 2014, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu smo opredelili problem prezadolženosti holdinga Istrabenz, d. d. in prodaje njegove lastnine – hotela Kempinski Palace Portorož, ki smo ga obravnavali skozi celotno diplomsko delo, to je skozi namen in cilje ter osnovno trditev, ki smo jo dokazovali med pisanjem seminarja. V drugem, teoretičnem delu diplomskega dela, smo natančneje predstavili pogodbo o upravljanju: njene značilnosti, parametre in postopke izvedbe med lastnikom hotela ter prihodnjim upraviteljem. V tretjem poglavju smo predstavili osnovne podatke o holdingu Istrabenz, d. d. in na podlagi javno dostopnih finančnih podatkov prikazali njegovo zadolženost. Osredotočili smo se na osnovne podatke o hotelu Kempinski Palace Portorož in prikazali, kako zadolženost podjetja Istrabenz, d. d. vpliva na hčerinsko podjetje Istrabenz Turizem, d. d. V četrtem poglavju smo predstavili špansko turistično podjetje Barceló Group kot možnega novega upravitelja hotela Kempinski Palace Portorož. Navedli smo osnovne podatke o podjetju Barceló Group, ki so ključni za razumevanje pomembnosti tega podjetja, in nekaj primerov uspešnega prevzema v upravljanje. V petem poglavju smo najprej opredelili razloge, zakaj bi lahko bilo podjetje Barceló Group ustreznejši upravitelj hotela Kempinski Palace Portorož od sedanjega. Nato smo izvedli SWOT-analizo podjetja z vidika upravljanja tega hotela in na koncu prikazali predlog postopka prevzema hotela Palace v upravljanje podjetja Barceló Group. V sklepnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na dejansko izpolnitev predpostavke in pomen celotnega modela oziroma predloga postopka za holding Istrabenz, d. d. in na podlagi projekcije prikaza donosnega poslovanja hotela Palace v okviru novega upravitelja Barceló Group potrdili tezo, ki smo si jo zadali na začetku diplomskega dela.
Ključne besede: Pogodba o upravljanju, zadolženost holdinga Istrabenz, d. d., hotel Kempinski Palace Portorož, Barceló Group, SWOT- analiza, predlog modela prevzema hotela v upravljanje.
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 1433; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (989,84 KB)

13.
Zaznavanje nevarnosti plačilne nesposobnosti
Denis Juričič, 2006, strokovni članek

Opis: Finančno poslovanje podjetja obsega zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje s finančnimi sredstvi in njihovimi viri ter razporejanje virov finančnih sredstev z namenom zagotoviti pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti. S tem namenom mora podjetje poslovati tako, da je plačilno sposobno in solventno ter da razpolaga z ustreznim kapitalom. V članku analiziramo potrebna ravnanja podjetja glede finančnega poslovanja in možne pristope za zaznavanje nevarnosti plačilne nesposobnosti ter nesolventnosti.
Ključne besede: analiza, kazalniki, finance, likvidnost, solventnost, zadolženost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 645; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

14.
VPLIV STRATEGIJE DIVERZIFIKACIJE POSLOVNIH DEJAVNOSTI NA FINANČNO USPEŠNOST POSLOVANJA POVEZANIH PODJETIJ V SLOVENIJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Zvezdana Koščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Zgrajena je iz 4 poglavij. Prvo poglavje je uvodno, v tem smo opredelili področje, opisali problem, namen, cilje raziskave, hipoteze, metode raziskovanja ter tudi predpostavke in omejitve. V teoretičnih izhodiščih smo nato povzeli pregled objavljene strokovne literature s področja raziskave. Tretji, to je najpomembnejši del predstavlja raziskava. V tem delu smo predstavili še ugotovitve raziskave. V zadnjem delu smo dodali sklepne ugotovitve in opozorili na možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. V raziskovalnem delu smo preverjali dve hipotezi. Zanimalo nas je, ali so v času gospodarske krize v Sloveniji (v letih od 2008 do 2014) finančno uspešneje poslovala podjetja, ki so bila osredotočena na opravljanje ene same dejavnosti (enovita podjetja) ali podjetja, ki so svoje dejavnosti bolj diverzificirala (dominantna in povezana podjetja) ter ali so bila v istem časovnem obdobju povprečno bolj zadolžena podjetja z bolj diverzificiranimi poslovnimi dejavnosti (povezana in dominantna podjetja) od podjetij z manj diverzificiranimi poslovnimi dejavnostmi (enovita podjetja). Stopnjo diverzifikacije smo določili na osnovi Rumeltove opredelitve glede na % prihodkov, ki jih podjetja ustvarijo z eno samo dejavnostjo. Razdelili smo jih na enovita podjetja, v kolikor so več kot 95 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo, na dominantna, v kolikor so več kot 70 % in manj kot 95 % svojih prihodkov ustvarila z eno samo dejavnostjo, ter na povezana podjetja, v kolikor so manj kot 70 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo. Hipotezi smo preverjali na vzorcu 50 izbranih slovenskih povezanih podjetij izmed 4.967 vseh, kolikor jih je bilo v Sloveniji registriranih v letu 2008. V vzorcu je bilo 12 dominantnih, 23 enovitih in 15 povezanih podjetij glede na Rumeltovo opredelitev stopnje diverzifikacije poslovnih dejavnosti. Finančno uspešnost smo merili s petimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer ROE, ROA, EBITDA marža, obrat sredstev ter čista dobičkovnost poslovnih prihodkov. Zadolženost pa smo merili s štirimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer neto dolg/EBITDA, plačilna sposobnost, delež dolga v virih sredstev in zadolženost. V raziskovalnem delu smo hipoteze potrjevali na osnovi finančne analize izbranih kazalnikov in na osnovi analize variance oz. z ANOVA statističnim testom.
Ključne besede: diverzifikacija poslovnih dejavnosti, finančna uspešnost poslovanja, zadolženost podjetij, finančni kazalniki, analiza variance (ANOVA)
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 482; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

15.
Pomanjkljivosti finančnega prestrukturiranja podjetja pred uvedbo Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu
Bogdan Polanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Kriza v svetovnem gospodarstvu in bančnem sistemu je povzročila pri večjem številu gospodarskih družb likvidnostne težave, ki so bodisi kratkoročne ali dolgoročne narave. Obilica zunanjih in notranjih vplivov krize je povzročila neravnovesje v poslovanju družb, ki je najbolj obremenilo prav denarni tok. Izhod iz težav predstavlja prestrukturiranje, ki je lahko finančno ali pa vsebuje tudi elemente poslovnega prestrukturiranja. Finančna prestrukturiranja običajno predstavljajo dogovor med dolžnikom in upniki, kar opredelimo kot prostovoljna prestrukturiranja, ki zagotavljajo obstanek in nadaljevanje dejavnosti dolžnika. Če so težave dolžnika dolgoročne, se prestrukturiranje lahko izvede v skladu z insolvenčno zakonodajo, kar lahko pomeni tudi prenehanje poslovanja, ali pa nadaljevanje poslovanja v skrčenem obsegu. Prostovoljna finančna prestrukturiranja v slovenskem gospodarskem prostoru so uveljavljena le nekaj let, tako da je tudi zakonska podlaga bila urejena šele v letu 2013, nadgradnja zakonodaje v obliki Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu pa šele v letu 2014. Tudi uspešno izvedenih prostovoljnih finančnih prestrukturiranj ni veliko, tako da se tudi dobra poslovna praksa na tem področju šele vzpostavlja. Magistrska naloga prikazuje pomanjkljivosti izvedenih prestrukturiranj pred uveljavitvijo zakonodaje, načel in prakse, hkrati pa prikazuje kako bi se prestrukturiranja lahko izvedla bolje. Namen magistrske naloge je bil na konkretnem primeru družbe UNIOR d.d. predstaviti pomanjkljivosti prestrukturiranja izvedenega v letu 2013, pred sprejetjem zakonskih podlag in Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu. V nalogi je tudi prikazana veljavna zakonodaja in poslovna praksa v Sloveniji, Nemčiji, Združenih državah Amerike ter predpisane smernice in načela s strani Evropske unije, Združenih narodov in Mednarodnega denarnega sklada. V prvem delu naloge so prikazana teoretična izhodišča razlogov za izvedbo finančnega prestrukturiranja, predstavitev Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in primerjava domače in tuje zakonske ureditve ter smernice mednarodnih inštitucij. Glavni cilj empiričnega dela raziskave pa je usmerjen v primerjavo izvedenega finančnega prestrukturiranja v družbi UNIOR d.d. s kasneje sprejetimi Slovenskimi načeli finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in zakonskimi ureditvami. Izvedba raziskave je potrdila obe zastavljeni hipotezi in sicer, da ima proučevano finančno prestrukturiranje precej pomanjkljivosti, hkrati pa je bilo prestrukturiranje v danem trenutku za zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe nujno izvesti. Za uspešno izvedbo preventivnega finančnega prestrukturiranja je potrebno postopek prestrukturiranja začeti pravočasno, pri njem morajo aktivno sodelovati tako dolžnik kot upniki, pomembno predpostavko pa predstavlja tudi kvalitetno izdelan načrt finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: finančno prestrukturiranje, kriza, zadolženost, kredit, načela prestrukturiranja, načrt finančnega prestrukturiranja, insolvenčna zakonodaja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 453; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (852,61 KB)

16.
ANALIZA POTREB IN DOSTOPNOSTI DO BANČNIH VIROV FINANCIRANJA MAJHNIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Polonca Kolenc Levar, 2016, magistrsko delo

Opis: Majhna podjetja v Sloveniji so pri financiranju v največji meri odvisna od bančnih kreditov in imajo omejen dostop do tovrstnega načina financiranja. Raziskava o vzrokih in posledicah navedenega je rdeča nit magistrskega dela. Majhna podjetja v Sloveniji, ki delijo značilnosti in usodo mikro in srednjih podjetij (v nadaljevanju MSP) in jih v magistrskem delu zaradi tako dostopnih podatkov pogosto obravnavamo skupaj, so v slovenskem gospodarstvu zelo pomembna, saj MSP predstavljajo 99,7 % vseh podjetij v Sloveniji. Vendar so ta podjetja tudi med bolj zadolženimi, še zlasti se financirajo z bančnimi krediti. V času pred izbruhom gospodarske krize je bila v Sloveniji kreditna ekspanzija, ki je spremljala proces hitre gospodarske rasti. Tako so bile banke v Sloveniji ob izbruhu finančne in gospodarske krize zelo zadolžene na grosističnih trgih, slovenska podjetja, še posebej MSP, pa pri bankah. V letu 2008 je bilo razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja podjetij zelo visoko, finančni vzvod je bil zaradi neustreznih razvojnih politik visok. Z razdolževanjem podjetij pri bankah, se je le-ta znižal, a v obdobju 2011-2013 še vedno ostajal med višjimi v EU. Razdolževanje podjetij preko znižanih investicij podjetij zavira gospodarsko rast, po drugi strani pa upad gospodarske aktivnosti prispeva svoj delež k nižjemu povpraševanju po kreditih, hkrati pa je otežen dostop bank (zaradi vse slabše kapitalske ustreznosti) do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih silil banke k zmanjšanju kreditiranja. Poleg padca povpraševanja po kreditih se je v preučevanem obdobju zniževalo tudi stanje obstoječih kreditov MSP, nižale so se tudi obrestne mere za dane kredite, ki pa so kljub temu bile vseskozi nad povprečnimi obrestnimi merami v EU. Stopnja presežnega povpraševanja je v opazovanem obdobju v Sloveniji naraščala; v letu 2013 je bil presežek povpraševanja nad ponudbo že preko 34 %. V obdobju 2011-2013 je naraščalo zgolj povpraševanje MSP po kreditih za prestrukturiranje, kot odraz težav podjetij za odplačevanje dolgov. Banke so kot najpogostejše razloge za zavrnitve kreditov navajale slabo boniteto komitentov in nestrinjanje strank s pogoji financiranja. A dejstvo je, da banke pred sanacijo konec leta 2013 niso imele zadostnih virov za financiranja, podjetja pa so bila visoko zadolžena. Visoka zadolženosti slovenskih podjetij pa je posledica zlasti nizkega kapitala v podjetjih. Neto finančna vrzel je v opazovanem obdobju naraščala za vse vire financiranja, še posebej za bančne kredite. Vse navedeno nesporno kaže na težave in omejitve pri dostopu do bančnega financiranja MSP v Sloveniji v obdobju 2011-2013. Dostopnost do virov financiranja je tudi po izvedenih anketah Banke Slovenije, ki jo vsako leto opravi med MSP, ključni zaviralni element poslovanja podjetij v tem obdobju. V magistrskem delu primerjamo dostopnost do bančnih virov MSP v Sloveniji in v EU. Tudi v EU v letu 2013 vsako tretje podjetje ni dobilo ustreznega financiranja, čeravno sta bančni kredit in prekoračitev na računu najpogosteje uporabljena vira financiranja majhnih (in tudi širše MSP) podjetij v EU. Vendar slabšanje dostopnosti do teh virov v povprečju EU ni tako izrazito kot v Sloveniji. SMAF indeks spremlja dostopnost MSP do finančnih virov. V povprečju EU so v opazovanem obdobju SMAF indeks povečuje, a so prisotne precejšnje razlike med državami. Tudi v EU imajo manjša in mlajša podjetja večje težave pri dostopu do bančnih virov financiranja, kar jih zaradi njihovih značilnosti še posebej omejuje. Tako lahko trdimo, da se majhna podjetja v EU srečujejo s podobnimi omejitvami pri dostopu do virov financiranja kot v Sloveniji. Za izboljšanje dostopnosti do bančnih virov financiranja MSP bi bilo potrebno na dolgi rok izboljšati stanje in razvitost finančnega trga v Sloveniji, povečati delež dolgoročnega financiranja podjetij, poiskati druge možnosti financiranja, zlasti na kapitalskih trgih in seveda povečati delež kapitala v virih sredstev.
Ključne besede: MSP v Sloveniji in EU, zadolženost podjetij, potrebe po bančnih kreditih, dostopnost do bančnih virov financiranja.
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 392; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

17.
(Pre)zadolženost uslužbencev policije kot varnostno tveganje
Andreja Gvardjančič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko prezadolženosti uslužbencev policije in ugotavlja ali gre pri prezadolženih uslužbencih za večjo stopnjo varnostnega tveganja, kot pri uslužbencih, ki so plačilno sposobni. Po nekaj raziskavah, ki so bile opravljene med slovenskimi policisti se ugotavlja, da je v slovenski policiji stopnja integritete visoka, korupcijska tveganja pa nizka. Vendar kot navaja Calles (2008), smo lahko vsi podvrženi korupcijskemu tveganju, ne glede na to kako visoko je naše etično obnašanje. Navaja, da smo vsi že bili v skušnjavi, ko bi lahko naredili nekaj, za kar smo v naprej vedeli, da ni prav. In s korupcijo je enako. Specifičnost policijskega poklica omogoča, da je ta dnevno izpostavljen korupcijskemu tveganju. V kolikor govorimo o policistu, ki ima osebne finančne težave, je tveganje za korupcijsko ravnanje toliko večje. Namen naloge je bil pridobiti ustrezne podatke od pristojnih službi MNZ in jih ustrezno analizirati ter predstaviti skozi hipoteze diplomske naloge. Podatkov nismo dobili, saj smo od odgovornih prejeli odgovor, da podatkov o prezadolženosti posameznih uslužbencev ne zbirajo in z njimi ne razpolagajo. Osnovni cilj diplomske naloge je predstaviti finančne težave, s katerimi se uslužbenci policije srečujejo predvsem zadnjih nekaj let ter ugotoviti ali policija nad svojimi zaposlenimi vrši potrebno kontrolo – nadzor tudi z vidika finančne prezadolženosti in ali je takšen nadzor ustrezno pravno urejen. Nadalje smo pregledali zakonsko ureditev ter pristojnosti institucij, ki se ukvarjajo z nadzorom, preprečevanjem in odkrivanjem tveganj kaznivih ravnanj uslužbencev policije. Preučili smo par primerov uspešne protikorupcijske dobre prakse in osvetlili vzroke za nastanek finančnih težav. Ugotovili smo da v Sloveniji nimamo ustreznega (varnostnega) finančnega svetovanja za uslužbence, ki se znajdejo v podobnih težavah. Dobro prakso s področja finančnega svetovanja smo našli na Irskem, kjer začetki segajo že v leto 1992. Za konec smo preleteli stavkovne zahteve policijskih sindikatov ter navedli nekaj ukrepov za odpravo oziroma izboljšanje finančno materialnega položaja uslužbencev policije in ukrepov za preprečevanje tovrstnih varnostnih tveganj.
Ključne besede: policija, policisti, finančne težave, zadolženost, varnostno tveganje, korupcija, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

18.
GOSPODARSKA KRIZA IN ZADOLŽENOST SLOVENIJE
Aleksander Koren, 2016, diplomsko delo

Opis: Na podlagi analiziranja gospodarske krize in dolga Slovenije ter posameznih izbranih držav ugotavljamo, da je naraščanje javnega dolga tesno povezano z nastankom gospodarske krize. Največji poudarek je namenjen pregledu dogajanja v Sloveniji v obdobju pred in po gospodarski krizi, ki se je pojavila leta 2008. S pregledom točno določenega obdobja in posameznih držav ugotavljamo, da ima gospodarska kriza velik vpliv na celotni gospodarski sistem. Slovenija je ob izbruhu gospodarske krize, zaradi nepripravljenosti toliko bolj čutila padec gospodarske aktivnosti posebej pa so posledice vidne na področju javnih financ, zaposlenosti oziroma brezposelnosti in na zunanjetrgovinski bilanci. Čeprav slovenske javne finance v svoji zgodovini niso nikoli bile izrazito neuravnovešene je prav gospodarska kriza pokazala, da vendarle obstajajo težave v finančni strukturi države Slovenije. Zmanjšana gospodarska aktivnost, nekonkurenčnost izvoza, omejeno uspešni protkrizni ukrepi fiskalne politike in javnofinančni posegi za reševanje bančnega sistema so ustvarili izrazito povečanje javnega dolga v Sloveniji. Pred izbruhom gospodarske krize je Slovenija spadala med države z nizko zadolženostjo, po obdobju gospodarske krize pa je Slovenija zapadla v skupino srednje zadolženih države Evropske unije.
Ključne besede: gospodarska kriza, padec gospodarske aktivnosti, upravljanje dolga, javni dolg, zadolženost Slovenije.
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 456; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1007,06 KB)

19.
Slovenski podjetniški observatorij 2000
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji. Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Ključne besede: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 359; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Dolžniško financiranje in tanka kapitalizacija
Lidija Hauptman, Sašo Tič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Ker vsaka oblika financiranja zagotavlja določeno varnost in predstavlja določeno tveganje, so podjetja pogosto v dilemi, v kakšnem razmerju naj za svoje financiranje izberejo lastniške ali dolžniške vire. Da ne bi prišlo do prekomernega izkoriščanja nekaterih oblik dolžniškega fianciranja, jih davčna zakonodaja ureja s pravilom tanke kapitalizacije. V prispevku smo predstavili, kako se je spreminjalo razmerje med lastniškim in dolžniškim financiranjem v časovnem obdobju 1997-2012 in kako je uvedba pravila tanke kapitalizacije vplivala na to razmerje pri izbranih obvladujočih družbah v Sloveniji. Analiza razkriva, da se je delež dolžniškega financiranja pred uvedbo pravila tanke kapitalizacije in po njej v celotnem obdobju povečeval.
Ključne besede: notranja zadolženost, tanka kapitalizacija, analiza računovodskih izkazov, dolžniško financiranje
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 174; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (99,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici