| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadolženost javnega in zasebnega telekomunikacijskega podjetja - primerjava
Aleš Rojko, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsak se sreča kdaj v svojem življenju s kakšno obliko finančnega dolga, saj nam omogoči zadovoljitev finančnih potreb za preživetje, nakup premičnin in nepremičnin. Finančni dolg nam omogoča hitrejšo pridobitve željene dobrine z možnostjo odplačevanja na daljši rok. Tako, kot posamezniki morajo tudi podjetja posegati po dolžniških finančnih virih za preživetje, ter za rast in razvoj podjetja. Pri tem pa je pomembno, da se kot posameznik in kot podjetje vprašamo, kje je meja dolga katerega lahko odplačujemo brez večjih težav, smo pripravljeni na dogodke, ki se lahko zgodijo v prihodnosti in poslabšajo našo finančno stanje ter s tem otežijo odplačilo dolgov. Da se temu izognemo je poznavanje finančne strukture podjetja, ključnega pomena za odkrivanje s katerim virom financiranja se naj podjetje poslužuje v prihodnje in če se je sposobno financirat z dolžniškimi viri. Za ugotavljanje finančnega položaja podjetja in strukture financiranja podjetja lahko odkrijemo s kazalnikom deleža kapitala in dolgov v financiranju in s kazalnikom finančnega vzvoda, za ugotavljanje sposobnosti odplačevanja pa s kazalnikom pokritja finančnih dolgov in kazalnikom obrestnega pokritja. Večkrat slišimo o privatizaciji podjetij, kjer gre za to, da se javna podjetja prodajo zasebnemu lastniku, kar ustvari dilemo, saj so zasebna podjetja usmerjena v uresničevanje interesov lastnikov, kar velikokrat pomeni, da je primarni cilj, ustvarjanje čim večjega dobička. Kot vemo pa so javna podjetja v lasti države in delujejo na temelju zagotavljanja javnih dobrin v javnem interesu, kar pomeni, da podjetje izvaja storitve ali proizvaja proizvode, ki so velikega pomena za državljane. Zato ni nujno, da ta podjetja poslujejo najbolj gospodarno, saj morajo državljanom zagotavljati dobrine po dostopni ceni, v primeru finančnih težav pa država jamči za podjetje. Delovanje javnega podjetja je dodatno omejeno z zakoni, kar onemogoča zlorabo javnih podjetji s strani javnih naročil.
Ključne besede: javno podjetje, zasebno podjetje, telekomunikacije, zadolženost
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 156; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Pomoči državam tretjega sveta
Mateja Pavlin Oman, 2019, magistrsko delo

Opis: Države tretjega sveta so države, ki zaostajajo v razvoju. To ne pomeni samo na gospodarskem področju, ampak tudi glede pomanjkanja na splošno. V to skupino držav spadajo Afrika, Azija in Latinska Amerika. Te države si zaradi dolgov skozi desetletja ne morajo pomagati same, zato jim pomagajo razvite države. Te države muči tudi visoka stopnja korupcije, kar pa jih še bolj ovira pri razvoju. Med državami, dajalkami pomoči, sta pomembni predvsem dve, in sicer Evropa in Amerika. Magistrsko delo je razdeljeno na dva sklopa, teoretični in aplikativni del. V teoretičnem delu bomo definirali pojme zadolženost držav, vpliv dolga na države ter njihov razvoj. Ukvarjali se bomo s strategijami pomoči državam tretjega sveta in učinkovitosti pomoči. Kako se pozna revščina v državah in kje je največja. Kako vpliva razvoj na države in okolje. Kakšni so stroški pomoči državam tretjega sveta. Kakšni programi čakajo države tretjega sveta in kje se dogaja korupcija ter zakaj in tudi kje je je največ. V aplikativnem delu bomo navedli, katere so države tretjega sveta, kakšna je njihova zadolženost, kako dolg vpliva na njihov razvoj. Kakšne so te strategije pomoči in kako se izvajajo. Koliko je učinkovita ta pomoč državam tretjega sveta. V kakšni obliki in širini se kaže revščina v državah tretjega sveta, kako revščino omiliti. Kje naj bi se nahajale dislokacije pomoči. Kako se države tretjega sveta razvijajo in kako se imajo namen. Kako vpliva razvoj na okolje. Koliko imajo države stroškov zaradi pomoči tretjim državam. Kateri sta dve največji državi dajalki pomoči, ki pomagata državam tretjega sveta, in kakšna je njuna pomoč ter koliko znaša. Kateri so novi programi pomoči, kakšne pogoje zahtevajo ti programi pomoči za učinkovito pomoč. Kakšen sistem se mora vzpostaviti, da bo na dolgi rok pomagal državam tretjega sveta. Ter kako zmanjšati oz. izkoreniniti korupcijo v teh državah. Na podlagi raziskave področja držav tretjega sveta smo navedli predloge za izboljšanje programov pomoči.
Ključne besede: države tretjega sveta, pomoč državam tretjega sveta, programi pomoči državam tretjega sveta, zadolženost držav tretjega sveta, revščina, stroški pomoči državam tretjega sveta, korupcija
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 2029; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Ekonomski pomen naložb zasebnega lastniškega kapitala
Primož Gabrič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Vlade različnih držav se pri poskusih spodbujanja gospodarske rasti večkrat poslužujejo tudi ukrepov, ki naj bi spodbudili trg tveganega kapitala. Glavni razlog za te spodbude leži v prepričanju, da tvegani kapital spodbuja inovacije in rast gospodarskih družb. Na drugi strani smo s strani sindikatov in politikov priča ostrim kritikam odkupov gospodarskih družb s pomočjo skladov zasebnega lastniškega kapitala, ki obtožujejo sklade zasebnega lastniškega kapitala zmanjševanja stroškov zaposlenih, ogrožanja delovnih mest, delovnih razmer in izobraževanja na delu. Prispevek sistematično predstavlja in analizira večji del najpomembnejših raziskav ekonomskega vpliva naložb tveganega in odkupnega kapitala (zasebnega lastniškega kapitala). Pregled in analiza empiričnih študij dokazujeta, da imajo naložbe tveganega kapitala posebno pozitiven vpliv na rast zaposlovanja, upravljanje s človeškimi viri, inovacije, zadolženost gospodarskih družb in gospodarsko rast. Prav tako ni trdnih dokazov o negativnem ekonomskem vplivu odkupnega kapitala. Nasprotno, odkupni kapital je lahko v nekaterih primerih pomemben ekonomski dejavnik za nadaljnji razvoj gospodarskih družb.
Ključne besede: tvegani kapital, zasebni lastniški kapital, zaposlovanje, človeški viri, zadolženost, gospodarska rast
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 325; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (161,20 KB)

4.
Dolžniško financiranje in tanka kapitalizacija
Lidija Hauptman, Sašo Tič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Ker vsaka oblika financiranja zagotavlja določeno varnost in predstavlja določeno tveganje, so podjetja pogosto v dilemi, v kakšnem razmerju naj za svoje financiranje izberejo lastniške ali dolžniške vire. Da ne bi prišlo do prekomernega izkoriščanja nekaterih oblik dolžniškega fianciranja, jih davčna zakonodaja ureja s pravilom tanke kapitalizacije. V prispevku smo predstavili, kako se je spreminjalo razmerje med lastniškim in dolžniškim financiranjem v časovnem obdobju 1997-2012 in kako je uvedba pravila tanke kapitalizacije vplivala na to razmerje pri izbranih obvladujočih družbah v Sloveniji. Analiza razkriva, da se je delež dolžniškega financiranja pred uvedbo pravila tanke kapitalizacije in po njej v celotnem obdobju povečeval.
Ključne besede: notranja zadolženost, tanka kapitalizacija, analiza računovodskih izkazov, dolžniško financiranje
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 469; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (99,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slovenski podjetniški observatorij 2000
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji. Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Ključne besede: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 727; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
GOSPODARSKA KRIZA IN ZADOLŽENOST SLOVENIJE
Aleksander Koren, 2016, diplomsko delo

Opis: Na podlagi analiziranja gospodarske krize in dolga Slovenije ter posameznih izbranih držav ugotavljamo, da je naraščanje javnega dolga tesno povezano z nastankom gospodarske krize. Največji poudarek je namenjen pregledu dogajanja v Sloveniji v obdobju pred in po gospodarski krizi, ki se je pojavila leta 2008. S pregledom točno določenega obdobja in posameznih držav ugotavljamo, da ima gospodarska kriza velik vpliv na celotni gospodarski sistem. Slovenija je ob izbruhu gospodarske krize, zaradi nepripravljenosti toliko bolj čutila padec gospodarske aktivnosti posebej pa so posledice vidne na področju javnih financ, zaposlenosti oziroma brezposelnosti in na zunanjetrgovinski bilanci. Čeprav slovenske javne finance v svoji zgodovini niso nikoli bile izrazito neuravnovešene je prav gospodarska kriza pokazala, da vendarle obstajajo težave v finančni strukturi države Slovenije. Zmanjšana gospodarska aktivnost, nekonkurenčnost izvoza, omejeno uspešni protkrizni ukrepi fiskalne politike in javnofinančni posegi za reševanje bančnega sistema so ustvarili izrazito povečanje javnega dolga v Sloveniji. Pred izbruhom gospodarske krize je Slovenija spadala med države z nizko zadolženostjo, po obdobju gospodarske krize pa je Slovenija zapadla v skupino srednje zadolženih države Evropske unije.
Ključne besede: gospodarska kriza, padec gospodarske aktivnosti, upravljanje dolga, javni dolg, zadolženost Slovenije.
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1007,06 KB)

7.
(Pre)zadolženost uslužbencev policije kot varnostno tveganje
Andreja Gvardjančič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko prezadolženosti uslužbencev policije in ugotavlja ali gre pri prezadolženih uslužbencih za večjo stopnjo varnostnega tveganja, kot pri uslužbencih, ki so plačilno sposobni. Po nekaj raziskavah, ki so bile opravljene med slovenskimi policisti se ugotavlja, da je v slovenski policiji stopnja integritete visoka, korupcijska tveganja pa nizka. Vendar kot navaja Calles (2008), smo lahko vsi podvrženi korupcijskemu tveganju, ne glede na to kako visoko je naše etično obnašanje. Navaja, da smo vsi že bili v skušnjavi, ko bi lahko naredili nekaj, za kar smo v naprej vedeli, da ni prav. In s korupcijo je enako. Specifičnost policijskega poklica omogoča, da je ta dnevno izpostavljen korupcijskemu tveganju. V kolikor govorimo o policistu, ki ima osebne finančne težave, je tveganje za korupcijsko ravnanje toliko večje. Namen naloge je bil pridobiti ustrezne podatke od pristojnih službi MNZ in jih ustrezno analizirati ter predstaviti skozi hipoteze diplomske naloge. Podatkov nismo dobili, saj smo od odgovornih prejeli odgovor, da podatkov o prezadolženosti posameznih uslužbencev ne zbirajo in z njimi ne razpolagajo. Osnovni cilj diplomske naloge je predstaviti finančne težave, s katerimi se uslužbenci policije srečujejo predvsem zadnjih nekaj let ter ugotoviti ali policija nad svojimi zaposlenimi vrši potrebno kontrolo – nadzor tudi z vidika finančne prezadolženosti in ali je takšen nadzor ustrezno pravno urejen. Nadalje smo pregledali zakonsko ureditev ter pristojnosti institucij, ki se ukvarjajo z nadzorom, preprečevanjem in odkrivanjem tveganj kaznivih ravnanj uslužbencev policije. Preučili smo par primerov uspešne protikorupcijske dobre prakse in osvetlili vzroke za nastanek finančnih težav. Ugotovili smo da v Sloveniji nimamo ustreznega (varnostnega) finančnega svetovanja za uslužbence, ki se znajdejo v podobnih težavah. Dobro prakso s področja finančnega svetovanja smo našli na Irskem, kjer začetki segajo že v leto 1992. Za konec smo preleteli stavkovne zahteve policijskih sindikatov ter navedli nekaj ukrepov za odpravo oziroma izboljšanje finančno materialnega položaja uslužbencev policije in ukrepov za preprečevanje tovrstnih varnostnih tveganj.
Ključne besede: policija, policisti, finančne težave, zadolženost, varnostno tveganje, korupcija, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1072; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
VPLIV STRATEGIJE DIVERZIFIKACIJE POSLOVNIH DEJAVNOSTI NA FINANČNO USPEŠNOST POSLOVANJA POVEZANIH PODJETIJ V SLOVENIJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Zvezdana Koščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Zgrajena je iz 4 poglavij. Prvo poglavje je uvodno, v tem smo opredelili področje, opisali problem, namen, cilje raziskave, hipoteze, metode raziskovanja ter tudi predpostavke in omejitve. V teoretičnih izhodiščih smo nato povzeli pregled objavljene strokovne literature s področja raziskave. Tretji, to je najpomembnejši del predstavlja raziskava. V tem delu smo predstavili še ugotovitve raziskave. V zadnjem delu smo dodali sklepne ugotovitve in opozorili na možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. V raziskovalnem delu smo preverjali dve hipotezi. Zanimalo nas je, ali so v času gospodarske krize v Sloveniji (v letih od 2008 do 2014) finančno uspešneje poslovala podjetja, ki so bila osredotočena na opravljanje ene same dejavnosti (enovita podjetja) ali podjetja, ki so svoje dejavnosti bolj diverzificirala (dominantna in povezana podjetja) ter ali so bila v istem časovnem obdobju povprečno bolj zadolžena podjetja z bolj diverzificiranimi poslovnimi dejavnosti (povezana in dominantna podjetja) od podjetij z manj diverzificiranimi poslovnimi dejavnostmi (enovita podjetja). Stopnjo diverzifikacije smo določili na osnovi Rumeltove opredelitve glede na % prihodkov, ki jih podjetja ustvarijo z eno samo dejavnostjo. Razdelili smo jih na enovita podjetja, v kolikor so več kot 95 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo, na dominantna, v kolikor so več kot 70 % in manj kot 95 % svojih prihodkov ustvarila z eno samo dejavnostjo, ter na povezana podjetja, v kolikor so manj kot 70 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo. Hipotezi smo preverjali na vzorcu 50 izbranih slovenskih povezanih podjetij izmed 4.967 vseh, kolikor jih je bilo v Sloveniji registriranih v letu 2008. V vzorcu je bilo 12 dominantnih, 23 enovitih in 15 povezanih podjetij glede na Rumeltovo opredelitev stopnje diverzifikacije poslovnih dejavnosti. Finančno uspešnost smo merili s petimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer ROE, ROA, EBITDA marža, obrat sredstev ter čista dobičkovnost poslovnih prihodkov. Zadolženost pa smo merili s štirimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer neto dolg/EBITDA, plačilna sposobnost, delež dolga v virih sredstev in zadolženost. V raziskovalnem delu smo hipoteze potrjevali na osnovi finančne analize izbranih kazalnikov in na osnovi analize variance oz. z ANOVA statističnim testom.
Ključne besede: diverzifikacija poslovnih dejavnosti, finančna uspešnost poslovanja, zadolženost podjetij, finančni kazalniki, analiza variance (ANOVA)
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
ANALIZA POTREB IN DOSTOPNOSTI DO BANČNIH VIROV FINANCIRANJA MAJHNIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Polonca Kolenc Levar, 2016, magistrsko delo

Opis: Majhna podjetja v Sloveniji so pri financiranju v največji meri odvisna od bančnih kreditov in imajo omejen dostop do tovrstnega načina financiranja. Raziskava o vzrokih in posledicah navedenega je rdeča nit magistrskega dela. Majhna podjetja v Sloveniji, ki delijo značilnosti in usodo mikro in srednjih podjetij (v nadaljevanju MSP) in jih v magistrskem delu zaradi tako dostopnih podatkov pogosto obravnavamo skupaj, so v slovenskem gospodarstvu zelo pomembna, saj MSP predstavljajo 99,7 % vseh podjetij v Sloveniji. Vendar so ta podjetja tudi med bolj zadolženimi, še zlasti se financirajo z bančnimi krediti. V času pred izbruhom gospodarske krize je bila v Sloveniji kreditna ekspanzija, ki je spremljala proces hitre gospodarske rasti. Tako so bile banke v Sloveniji ob izbruhu finančne in gospodarske krize zelo zadolžene na grosističnih trgih, slovenska podjetja, še posebej MSP, pa pri bankah. V letu 2008 je bilo razmerje med dolžniškim in lastniškim virom financiranja podjetij zelo visoko, finančni vzvod je bil zaradi neustreznih razvojnih politik visok. Z razdolževanjem podjetij pri bankah, se je le-ta znižal, a v obdobju 2011-2013 še vedno ostajal med višjimi v EU. Razdolževanje podjetij preko znižanih investicij podjetij zavira gospodarsko rast, po drugi strani pa upad gospodarske aktivnosti prispeva svoj delež k nižjemu povpraševanju po kreditih, hkrati pa je otežen dostop bank (zaradi vse slabše kapitalske ustreznosti) do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih silil banke k zmanjšanju kreditiranja. Poleg padca povpraševanja po kreditih se je v preučevanem obdobju zniževalo tudi stanje obstoječih kreditov MSP, nižale so se tudi obrestne mere za dane kredite, ki pa so kljub temu bile vseskozi nad povprečnimi obrestnimi merami v EU. Stopnja presežnega povpraševanja je v opazovanem obdobju v Sloveniji naraščala; v letu 2013 je bil presežek povpraševanja nad ponudbo že preko 34 %. V obdobju 2011-2013 je naraščalo zgolj povpraševanje MSP po kreditih za prestrukturiranje, kot odraz težav podjetij za odplačevanje dolgov. Banke so kot najpogostejše razloge za zavrnitve kreditov navajale slabo boniteto komitentov in nestrinjanje strank s pogoji financiranja. A dejstvo je, da banke pred sanacijo konec leta 2013 niso imele zadostnih virov za financiranja, podjetja pa so bila visoko zadolžena. Visoka zadolženosti slovenskih podjetij pa je posledica zlasti nizkega kapitala v podjetjih. Neto finančna vrzel je v opazovanem obdobju naraščala za vse vire financiranja, še posebej za bančne kredite. Vse navedeno nesporno kaže na težave in omejitve pri dostopu do bančnega financiranja MSP v Sloveniji v obdobju 2011-2013. Dostopnost do virov financiranja je tudi po izvedenih anketah Banke Slovenije, ki jo vsako leto opravi med MSP, ključni zaviralni element poslovanja podjetij v tem obdobju. V magistrskem delu primerjamo dostopnost do bančnih virov MSP v Sloveniji in v EU. Tudi v EU v letu 2013 vsako tretje podjetje ni dobilo ustreznega financiranja, čeravno sta bančni kredit in prekoračitev na računu najpogosteje uporabljena vira financiranja majhnih (in tudi širše MSP) podjetij v EU. Vendar slabšanje dostopnosti do teh virov v povprečju EU ni tako izrazito kot v Sloveniji. SMAF indeks spremlja dostopnost MSP do finančnih virov. V povprečju EU so v opazovanem obdobju SMAF indeks povečuje, a so prisotne precejšnje razlike med državami. Tudi v EU imajo manjša in mlajša podjetja večje težave pri dostopu do bančnih virov financiranja, kar jih zaradi njihovih značilnosti še posebej omejuje. Tako lahko trdimo, da se majhna podjetja v EU srečujejo s podobnimi omejitvami pri dostopu do virov financiranja kot v Sloveniji. Za izboljšanje dostopnosti do bančnih virov financiranja MSP bi bilo potrebno na dolgi rok izboljšati stanje in razvitost finančnega trga v Sloveniji, povečati delež dolgoročnega financiranja podjetij, poiskati druge možnosti financiranja, zlasti na kapitalskih trgih in seveda povečati delež kapitala v virih sredstev.
Ključne besede: MSP v Sloveniji in EU, zadolženost podjetij, potrebe po bančnih kreditih, dostopnost do bančnih virov financiranja.
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 666; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

10.
Pomanjkljivosti finančnega prestrukturiranja podjetja pred uvedbo Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu
Bogdan Polanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Kriza v svetovnem gospodarstvu in bančnem sistemu je povzročila pri večjem številu gospodarskih družb likvidnostne težave, ki so bodisi kratkoročne ali dolgoročne narave. Obilica zunanjih in notranjih vplivov krize je povzročila neravnovesje v poslovanju družb, ki je najbolj obremenilo prav denarni tok. Izhod iz težav predstavlja prestrukturiranje, ki je lahko finančno ali pa vsebuje tudi elemente poslovnega prestrukturiranja. Finančna prestrukturiranja običajno predstavljajo dogovor med dolžnikom in upniki, kar opredelimo kot prostovoljna prestrukturiranja, ki zagotavljajo obstanek in nadaljevanje dejavnosti dolžnika. Če so težave dolžnika dolgoročne, se prestrukturiranje lahko izvede v skladu z insolvenčno zakonodajo, kar lahko pomeni tudi prenehanje poslovanja, ali pa nadaljevanje poslovanja v skrčenem obsegu. Prostovoljna finančna prestrukturiranja v slovenskem gospodarskem prostoru so uveljavljena le nekaj let, tako da je tudi zakonska podlaga bila urejena šele v letu 2013, nadgradnja zakonodaje v obliki Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu pa šele v letu 2014. Tudi uspešno izvedenih prostovoljnih finančnih prestrukturiranj ni veliko, tako da se tudi dobra poslovna praksa na tem področju šele vzpostavlja. Magistrska naloga prikazuje pomanjkljivosti izvedenih prestrukturiranj pred uveljavitvijo zakonodaje, načel in prakse, hkrati pa prikazuje kako bi se prestrukturiranja lahko izvedla bolje. Namen magistrske naloge je bil na konkretnem primeru družbe UNIOR d.d. predstaviti pomanjkljivosti prestrukturiranja izvedenega v letu 2013, pred sprejetjem zakonskih podlag in Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu. V nalogi je tudi prikazana veljavna zakonodaja in poslovna praksa v Sloveniji, Nemčiji, Združenih državah Amerike ter predpisane smernice in načela s strani Evropske unije, Združenih narodov in Mednarodnega denarnega sklada. V prvem delu naloge so prikazana teoretična izhodišča razlogov za izvedbo finančnega prestrukturiranja, predstavitev Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in primerjava domače in tuje zakonske ureditve ter smernice mednarodnih inštitucij. Glavni cilj empiričnega dela raziskave pa je usmerjen v primerjavo izvedenega finančnega prestrukturiranja v družbi UNIOR d.d. s kasneje sprejetimi Slovenskimi načeli finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in zakonskimi ureditvami. Izvedba raziskave je potrdila obe zastavljeni hipotezi in sicer, da ima proučevano finančno prestrukturiranje precej pomanjkljivosti, hkrati pa je bilo prestrukturiranje v danem trenutku za zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe nujno izvesti. Za uspešno izvedbo preventivnega finančnega prestrukturiranja je potrebno postopek prestrukturiranja začeti pravočasno, pri njem morajo aktivno sodelovati tako dolžnik kot upniki, pomembno predpostavko pa predstavlja tudi kvalitetno izdelan načrt finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: finančno prestrukturiranje, kriza, zadolženost, kredit, načela prestrukturiranja, načrt finančnega prestrukturiranja, insolvenčna zakonodaja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 833; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (852,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici