| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
GOSPODARSKE KRIZE IN RECESIJE
Dejan Nabernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti gospodarske krize in recesije, ki običajno sledijo krizam. Krize in recesije so sestavni del kapitalističnega sistema in jim ne moremo uiti. Gospodarstvo že od nekdaj deluje valovno oziroma ciklično in tako bo vsaj tako dolgo dokler bo kapitalizem o(b)stal. Glavnina naloge je predstavitev trenutne globalne finančne in ekonomske krize, vzrokov, ki so do krize privedli, reševanja in, končno, kako odpraviti anomalije in tveganja za prihodnja soočanja s krizami. Cilj naloge je vpogled v trenutna turbulentna stanja in dogajanja v gospodarstvu in družbi nasploh. Zanimali nas bodo makroekonomski elementi kot so: nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt. Pomemben cilj naloge pa je ugotoviti koliko je kdo v družbi dejansko odgovoren za krizo. Pomemben cilj naloge je ugotoviti kako se ljudje odzivajo na krizo in recesijo oziroma kakšna so njihova mnenja. Končne ugotovitve koliko, kdo, zakaj, kje in s kom je h krizi doprinesel največ. To nam bo razkrilo obnašanja glavnih akterjev in morda, kdo ve, globljih motivov za krizo.
Ključne besede: Nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2117; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (875,44 KB)

7.
ZNAČILNOSTI JAVNEGA DOLGA V SLOVENIJI
Mitja Kozelj, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javni dolg je prisoten v vseh razvitih državah EU, kot tudi širom po svetu. V teoretičnem delu smo predstavili razne delitve javnega dolga, nekoliko podrobneje pa smo si ogledali sam nastanek in razvoj javnega dolga. Slovenija je tako po osamosvojitvi leta 1991, prevzela del dolgov nekdanje SFRJ. Nato je dolg naraščal zaradi pomoči bankam in nekaterim drugim subjektom, zaradi česar je Republika Slovenija javni dolg še nekoliko povečala. Javni dolg, tako ni nastal kot kopičenje fiskalnih primanjkljajev, temveč se za našim dolgom skriva veliko več. Zaradi različnih delitev javnega dolga, različnih zajemanj javnega dolga smo se osredotočili tudi na to in poskušali pokazati točno katere kategorije spadajo v javni dolg, ter kako na sam javni dolg glede EU. Ugotovili smo, da se država lahko zadolžuje na različnih trgih in pri različnih institucijah. Prav tako za zadolževanje uporablja različne instrumente in metode. Poleg samega zadolževanje pa da daje tudi poroštva in jamstva. V poglavju o opravljanju z javnim dolgom smo poudarili, kako zelo pomembno je uspešno upravljanje javnega dolga in kako se s tem sooča RS. Različne države imajo namreč različne strategije, zelo pomembno pa je, da z dolgom upravljajo tako, da imamo najnižje možne stroške upravljanja in nizko izpostavljenost raznim tveganjem. Po končanem teoretičnem delu pa smo prešli in si pogledali aktualne podatke o samem upravljanju in stanju javnega dolga v RS in ga primerjali z drugimi evropskimi državami. Na tem mestu smo ugotovili, da je Republika Slovenija ena izmed manj zadolženih držav, da pa se javni dolg hitro povečuje. Še smo pod pragom 60 % BDP-ja, ki ga določa EU, vendar po nekaterih ocenah lahko ta prag hitro presežemo. Če upoštevamo vse analize naj bi ga celo že. Slovenija je v letih 2000-2008 konstantno zniževala javni dolg. V letu 2000 je znašal 26,8 % v letu 2008 pa le še 22,5 % BDP. Končna napoved za leto 2010 je 37,9 % BDP. Skok smo pripisali predvsem predfinanciranju dolga in finančni krizi, ki ni prizanesla nikomur. Upamo, da se bo napovedi glede naraščanja javnega dolga ne bodo uresničile in bo država še naprej sposobna kontrolirati javni dolg. Menimo, da ima država še kar nekaj rezerv pri zmanjševanju javnega dolga in upamo, da jih bo uspešno izkoristila.
Ključne besede: javni dolg, javne finance, proračunski primanjkljaj, Eurostat, zadolženost.
Objavljeno: 02.08.2011; Ogledov: 3806; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (14,28 MB)

8.
9.
10.
ZADOLŽEVANJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA V SLOVENIJI
Jerneja Gjura, 2012, diplomsko delo

Opis: Večina držav, med katerimi je tudi Slovenija, se v zadnjem obdobju srečuje s problemom zadolženosti državnega proračuna. V teoretičnem delu smo predstavili zadolženost kot posledico proračunskih primanjkljajev. Ugotovili smo, da na dolg vplivajo tudi drugi dejavniki. Z osamosvojitvijo je Slovenija nekaj dolga sprejela od bivše SFRJ. Najboljše obdobje za državni dolg je bilo med letoma 2007 in 2008, ko je ta leta 2007 po večletnem naraščanju prenehal naraščati in se celo zmanjšal. Z nastopom gospodarske in finančne krize leta 2008 pa se je država začela zadolževati predvsem zaradi visokega proračunskega primanjkljaja. Delno pa tudi zaradi prikritega saniranja bank v obliki bančnih depozitov in pomoči drugim subjektom. Država se zadolžuje na domačih in tujih trgih, kjer uporablja različne instrumente. Slovenija se v zadnjih letih zadolžuje predvsem na domačem finančnem trgu. V strukturi dolga delež zunanjega dolga Slovenije pada, medtem ko delež notranjega dolga narašča. Dolg se različno opredeljuje, zaradi česar lahko prihaja do različnih in napačnih interpretacij. Pri upravljanju z zadolženostjo se uporabljata nacionalna metodologija in metodologija ESA-95. Zelo pomembno je uspešno upravljanje z dolgom in način, kako se Slovenija s tem spopada. Država si mora prizadevati, da si zagotovi čim nižje stroške upravljanja in da je čim manj izpostavljena valutnim, obrestnim in drugim tveganjem. Zadolženost smo tudi primerjali z ostalimi državami Evropske unije. Ugotovili smo, da je v primerjavi z državami članicami EU, Slovenija med manj zadolženimi državami. Zaskrbljujoči je predvsem trend zadolževanja, saj je bil ta med najhitreje rastočimi v zadnjih letih. Slovenija se bo morala premišljeno lotiti in izbrati ustrezno strategijo upravljanja z zadolženostjo v prihodnosti. Pripravljen ima načrt odplačevanja državnega dolga, pri katerem bo šlo veliko denarja za odplačevanje obresti. Nadaljnjega zadolževanje si Slovenija po nekaterih napovedih ne sme več privoščiti, saj bi to privedlo do novega naraščanja obrestnih mer in v tem primeru si lahko obetamo »grški scenarij« dolžniške krize.
Ključne besede: zadolženost, javni dolg, proračunski primanjkljaj, struktura dolga, javne finance, državni proračun
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1569; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici