| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZMERJE MED UPRAVNIM IN SODNIM POSTOPKOM PRI DEDOVANJU ZAŠČITENIH KMETIJ
Jerneja Hernja, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen zaščitene kmetije je v varstvu srednje velikih kmetij, ki bi zaradi nadaljnje drobitve izgubile možnost za samozadostnost. Vprašanje, ali kmetijska zemljišča, ki sodijo v zapuščino, predstavljajo zaščiteno kmetijo, je zato v postopku ključnega pomena. Ker je vprašanje obstoja statusa zaščitene kmetije pomembno za nadaljnjo ohranitev in krepitev kmetijskega gospodarstva, sta upravni in sodni postopek tesno povezana. Odločitev sodišča ali bo uporabilo splošna pravila o dedovanju ali specialne predpise, je vezana na odločitev upravnega organa. Pri odločanju o teh vprašanjih se tako upravni organi kot sodišča soočajo s številnimi problemi. Upravni organ mora svoje odločitve opreti samo na podatke, ki so v uradnih evidencah, četudi so ti morebiti v dejanskem stanju drugačni in bolj točni. Sodišča pa morajo pri svojem odločanju upoštevati odločitev upravnega organa. Šele po odločitvi upravnega organa sodišča odločijo, kdo bo dedoval, po katerem predpisu in kako. Veliko težav sodiščem povzroča odločitev v primerih, ko je dedičev več in jih več izpolnjuje pogoje za dedovanje zaščitene kmetije. V praksi pa se težave pojavljajo tudi v primerih, ko je bilo vrnjeno podržavljeno premoženje in je treba ugotoviti, po katerem predpisu bo izvedeno dedovanje.
Ključne besede: zaščitena kmetija, upravni postopek, zapuščinska obravnava, predhodno vprašanje, več dedičev, denacionalizacija, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 1787; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (312,00 KB)

2.
IZRAČUN NUJNEGA DEDNEGA DELEŽA PRI DEDOVANJU ZAŠČITENE KMETIJE
Niko Keček, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska panoga vsake države, vendar spada v področje, ki je za mlajše generacije manj privlačno kot v preteklosti. Zaradi trenda drobitve in opustitve kmetijskih gospodarstev skozi zadnjih nekaj desetletij so bile države primorane sprejeti ukrepe za zaščito in ohranjanje kmetijske panoge in eden od teh ukrepov, mogoče celo najpomembnejši, je posebna ureditev dedovanja srednjih kmetij, saj so le-te pri nas najštevilčnejše in zraven gospodarske funkcije predstavljajo tudi pomembno ekološko in socialno dobrino. So pa te kmetije tudi najbolj ogrožene ravno zaradi nevarnosti drobitve, saj ob drobitvi potencialno hitro izgubijo možnost te funkcije dejansko ohranjati. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev je zakon, ki sledi načelom preprečitve drobitve srednjih kmetij in ohranjanja njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije ter omogoča prevzemnemu dediču kmetije, da tako kmetijo prevzame pod pogoji, ki so za njega (oz. njo) čim manj obremenjujoči. Eden izmed institutov, ki imajo funkcijo zmanjšanja obremenitve prevzemnega dediča je tudi prilagojen institut nujnega dednega deleža v teh postopkih, katerega razumevanje v tem kontekstu ni enako kot razumevanje nujnega dednega deleža po ZD, ampak je nujni dedni delež in posebna pravila glede le-tega v ZDKG, sopomenka za omejen zakonit delež. Omejen tako v smislu kroga upravičencev do uveljavljanja zakonitega dednega deleža (»nujnega« deleža po ZDKG), kot tudi višine, načina izplačila itd… V nalogi sem raziskal zakonsko podlago in materialno-pravne institute, ki so pomembni za dedovanje zaščitenih kmetij in določitev ter izračun nujnega dednega deleža v teh postopkih. Pregledal sem procesne določbe ter sodne odločbe in s pogovori iz prve roke dobil občutek za potek teh postopkov in uporabo teh določil v praksi. Spoznal sem, da je ureditev, čeprav ne brez napak in nekaterih odprtih vprašanj, funkcionalna in ustrezna za zagotavljanje postavljenih ciljev, čeprav po mojem mnenju kaže nekatere znake starejših družbenih sistemov (prisilnost) in ne izključujem možnosti, da bo v prihodnosti sledila trendom zagotavljanja večje svobode odločitve za stranke same.
Ključne besede: zaščitena kmetija, nujni delež, zdkg, zkz, dedno pravo, dedovanje, dedovanje zaščitene kmetije, dedovanje zaščitenih kmetij, izračun nujnega deleža, kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 14.07.2011; Ogledov: 15313; Prenosov: 1392
.pdf Celotno besedilo (484,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici