| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaščita prič
Karmen Zadravec, 2015, diplomsko delo

Opis: Priče so ene od ključnih elementov pri izvajanju kazenskega postopka. S pomočjo priče, ki vidi določeno dejanje ali pa ve ključno dejstvo, se lahko hitreje in učinkoviteje razreši primer. Prav zaradi te njihove lastnosti ―da so nekaj videli ali pa slišali, kar ne bi smeli, pa so priče dostikrat ogrožene. Zato lahko njihova izpostavljenost pri pričanju pomeni grožnjo ne le za njih, ampak tudi za njihove bližnje. Z razlogom in namenom preprečitve ogroženosti so vzpostavljeni različni mehanizmi, s katerimi pristojni organi in organizacije zaščitijo priče in ljudi, ki so z njimi v določenem razmerju. Ti mehanizmi so si med seboj podobni, vendar pa se hkrati med državami razlikujejo. Predstavili bomo ključne zakone, ki veljajo v Republiki Sloveniji na področju zaščite prič. Posebej bomo izpostavili Zakon o zaščiti prič, ki je stopil v veljavo leta 2005 in področje zaščite prič bolje uredil ter s tem zagotovil njihovo boljšo zaščito. To področje pa pokrivata tudi Zakon o kazenskem postopku ter Zakon o nalogah in pooblastilih Policije. Tako Zakon o kazenskem postopku opredeljuje definicijo ter dolžnosti priče. Pri Zakonu o nalogah in pooblastilih Policije pa gre za opredelitev pooblastil policistov, s katerimi lahko zaščitijo ogrožene osebe. Ne le na področju zaščite prič, tudi na drugih področjih ― kar se tiče zakonodaje in predpisov ― prihaja do razlik. Čeprav večina držav sledi mednarodnim sporazumom, kljub temu prihaja do razlik. Le-te se pojavljajo že v evropskih državah, do še večjih razlik pa pridemo, če primerjamo Slovenijo ter Združene države Amerike. Kljub temu pa se tudi pri primerjavi teh dveh držav najdejo podobnosti. Pri primerjavi ameriških in slovenskih ukrepov za zaščito prič pa smo ugotovili, da ne moremo zagotovostjo trditi, kateri od ukrepov so obsežnejši. Tajnost informacij namreč onemogoča primerjavo le-teh.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, priče, zaščita prič, primerjavec, Slovenija, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 09.10.2015; Ogledov: 1795; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (251,80 KB)

2.
PRIČA IN IZVEDENEC V KAZENSKEM POSTOPKU
Simona Črnec, 2015, diplomsko delo

Opis: Kazenski postopek kot celota, predstavlja skupek dejanj državnih organov in drugih udeležencev v primeru, ko obstaja verjetnost, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Prav v tej fazi ugotavljanja dejanskega stanja, pa bistveno prispevajo h končni odločitvi sodišča procesni subjekti, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Diplomsko delo tako predstavlja analizo dveh pomembnih udeležencev v kazenskem postopku, to sta priča in izvedenec. V prvem delu diplomske naloge, je poudarek na priči ter njenem položaju v kazenskem postopku. Izpovedba priče o pomembnih okoliščinah, kot dokazno sredstvo, je njen najpomembnejši prispevek v kazenskem postopku. Oseba, ki je v nekem trenutku poklicana pred sodišče kot priča, ni vedno dolžna pričati. Tej dolžnosti se lahko pod posebnimi pogoji izogne, zaradi preprečevanja morebitnih konfliktov med osebami, ki so v tesnih odnosih. Zaradi svoje dolžnosti pričevanja, se lahko priča znajde tudi v situaciji, ko pomeni njeno znanje in vedenje o kaznivem dejanju, grožnjo za njeno življenje. V takem primeru, ji Zakon o zaščiti prič, nudi ustrezno varovanje z vključitvijo v program zaščite. V drugem delu pa je v ospredju izvedenec. Gre namreč za osebo, ki jo organ, ki vodi postopek, s pisno odredbo postavi na položaj izvedenca, v primeru, ko je za rešitev konkretnega primera potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima, in s katerim razpolaga izvedenec. Med izvedencem in pričo je kar nekaj razlik, kar se tiče njune dolžnosti in položaja, vendar lahko med njima zagotovo potegnemo kakšno vzporednico. Oba namreč zaznavata določena dejstva, ki pa jih podajata in interpretirata iz dveh različnih vidikov. Pri priči gre bolj za osebno, čustveno naklonitev do videnega, medtem ko mora izvedenec pri podaji svojega izvida in mnenja ostati objektiven in zadostiti potrebam po nepristranskosti.
Ključne besede: kazenski postopek, priča, dolžnost pričevanja, zaščita prič, privilegirana priča, izvedenec, izvid in izvedensko mnenje, nepristranskost
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1325; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (517,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici